Jeri´s mtb blog

Ni časa, da bi napisal kakšno sočno, žmohtno, frišno objavo. A kaj delam? Hja, pretekli teden sem skoraj kampiral na faksu … ali lepše povedano, visel na obveznih vajah vsak dan od 8h zjutraj pa tja do skoraj 6h zvečer … kar je treba, ni težko baje … ali pač?

Še en teden prej sem se podil s kolesom po slovenski obali in Istri, nabiral sem prve kilometre v dvajsetdesetki in pridno treniral za novo sezono.

Pogled še sedem dni globje v zgodovino razkrije, da sem se teden dni podil po Pokljuki in bližnji okolici … s tekeškim dilam, peš, turno … svašta uglavnem!

Situacija?

Situacija je takšna, da pičim na morje, ko se vreme malo porihta. Moram nabrati čimveč kilometrov na kolesu … upam, da se zima hitro konča, dirke se bližajo, fino bi bilo biti čim več na kolesu, ne pa gazit po snegu cele dneve, že kar precej najeda.

Precej se mi kolca tudi po kakšni luštni singi in novem dirkalnem bolidu … zakaj mormo met zimo? A nebi mogl na kakšn način to prepovedat? Prejšnji vladi bi gotovo uspelo sprejeti kakšen zakon … AHA!

Forma?

Je vedno! Samo kakšna? Na kolesu so bili občutki kar dobri, sploh glede na to, da so bili to prvi kilometri po dolgem času, tako da sem kar zadovoljen.

Za razliko od večine, nisem naredil bajnih kolečin treninga v januarju, sem pa v zgolj nekaj dneh nabral res veliko ur, se pravi kar nekaj precej dolgih treningov. Zaenkrat funkcionira … bomo videli.

Da bo kaj videti pa še nekaj slik:

Foto: Miki in Černi

gasa-po-ceucu

Malo sem se trudil tudi smučat

na vrhu Mrežice

Zahod na morju ob koncu treninga, Sečovlje

Ko si zjeban po treningu, tud 3 kave več ne pomagajo

Medved, lej ti tipa  … on lepo drema, masitka ga greje, najedu se je … boli ga kurac za pol sveta po domače povedan (tko da se razumemo o čem gre).

Je pa res, da se tud on enkrat zbudi, k ga pomlad začne matrat … mogoče mu babe zadišijo al pa ne, bl vrjetn je da tipo rata lačn. Ubistvu ni pomembn … ampak če že hočte, kako se boš z babo ukvarju če si lačn???

Načeloma hočm samo rečt, da sem tud jaz končal svoje zimsko spanje kar se treninga tiče … upam vsaj! Ubistvu sploh ni blo samo zimsko spanje, je blo še mal jesensko pa prej še mal poletno … jebiga, tud to kdaj sede.

Ne bom reku, da nisem nič treniral v zadnjih treh mescih, ker bi se zlagal! Nisem se pa ravno pretegnu, lepo na izi k kakšen ata, un krivobalančen rekreativc. No ja, mogoče mal več …

Nisem imel neki velik ur treninga, sem se pa mal posvetil stvarem katerim bi se mogel že kdaj v preteklosti. Precej časa mi pobere faks, kdaj pa kdaj je pa treba tudi za kaj druzga še žvet ne samo trening in faks, tko da je blo parkrat tudi kar zanimivo in lepo.

Nekako sem se odločil, da letos uberem malo drugačen pristop do treninga, bomo vidl kako se bo obneslo.

V telovadnici spet trpimo pod Mikijovim nadzorom, ne jamram, vse delam 100 × lažje kot lani … samo tudi delamo veliko več kot lani in včasih res vsi kar stiskamo zobe, (številka obiskovalcev telovadnice se je kar dost zmanjšala!) švicamo in pizdimo, ko dobimo še dodatno presenečenje v obliki vojaških poskokov (kle sm pa res napredvou) .

V klubu smo si celo umislili klubski spinning, niti ni slabo glede na to, da je ubistvu identično kot da bi gonu valrje, če ne še mal slabš … na valarjih sem vsaj na svojem kolesu.

No, tista urca nažiganja na spinnerju hitro mine, srce pa se tudi kar zavrti tako kot v finišu kakšne dirke … ampak več kot 1 urco na tedn me pa useen ne mika in me verjetn nikol ne bo.

Splošno verjetno niti nisem slabo pripravljen, samo se mi pa tud sanja ne kje sem. Glede na to da smo že januarja in da se prve dirke počasi, ampak precej vztrajno bližajo pa je treba mal po gasu stopt in končat dremanje.

Zdaj sem že nekaj dni kar priden doma, v petek spokam na 5 dnevni prvinski rambo trening na Pokljuko, potem pa čimprej na kolo in nabirat kilometre na obalo. V začetku se bo gotovo spet vrtelo v kvadrat in bojo noge kisle, ampak bomo že … če ne druzga ga bom še mal bl prtegnu.

Tja do sredine februarja, naj bi (če bo) po planu vse skupaj že kar nekako zgledalo.

To je to ljudstvo!

Hja, dajmo najprej razčistit … nimam nič proti deklinam, ki gonijo kolo, jih osebno poznam kar nekaj in so vse uredu persone (kar nebi mogu trdit ravno za vse pripadnike moškega spola, ki se predajajo lepotam kateregakoli kolesa).

Problem v kombinaciji kolo in baba se pri moji skromni oceni pojavi pri nekje 30 %  novega kolesa željnih tipih… lahko, da jih je še več pa to skrivajo, ker jih je sram priznat.

Vsi vemo kako gre, na netu ali v kakšnem tiskanem katalogu se tip naslini nad novo krivobalančno zverino ali vsegorsko kozo/kravo … slin slin, 11 redne prestave, slin slin, visoke karbonske feltne, slin slin … al pa wwwwwaaa 180/160 hoda pa sam 30 kil mejn od moje žene….fak noro, tak za na ture in za v bajkpark … slin slin!

Večina slinežev nato na skrivaj praska, zbira in šteje evrčke … in potem the big moment, gremo ženi povedat, da bom kupu kolo … aja, ne ne bo mi dovolila potrošt 3000 €  (mojih!) za kolo! Hm, kaj če bi ga kupu na skrivaj … sj bi šlo, ga bom meu pač pr kolegu spravlnga, no sj mogoče pa ne bo ugotovila, da bo nov rdeč, prejšn je biu pa črn …

Variant je veliko, večina tistih, ki kupijo kolo skrivaj, ga vsaj ima (pa čeprav na skrivaj), večina tistih, ki z nakupom seznanijo žene, pa jih le te seznanijo z nepričakovanimi stroški menjave garderobe (res ne moreš takle okol hodt, lej se kak si, mimgrede bi še men kupu eno bundico za smučat), avta, kuhinje, kopalnice … ali karkol se pač takrat spomnejo …

Torej od prvotnih 30 % ostane samo še prva polovica ˝srečnežev˝ z novim kolesom. Na dan d, ko kolo pride domou, je treba najprej poiskat ˝skrivališče˝ za novo zverino … za pečjo ( a se karbon topi??), v drvarnci, med suhim mesninami v kleti, pr starmu fotru, pr kolegu …???

Komedijam ni konca, nekateri se dejansko od doma odpeljejo s starim kolesom in ga pri kolegu zamenjajo za novega in z njim nadeljujejo vožnjo … katastrofa!

In to vse samo zato, ker žena ne prenese, da si je mož v zadnjih 5ih letih kupil ˝že˝ drugo kolo za nevem kok tisoč €.

Ok, saj nekateri preitravajo in si kupujejo kolesa za svoj ego, ampak večina je res strastnih kolesarjev in jim to veliko pomeni. Itak, žene niso neumne in jim slej ko prej posveti kolk je ura. Nekatere to prenesejo ok, nekatere tulijo (bolj iz principa v smislu: ˝a mi nisi mogu povedat prej!?!?˝), nekatere malo tramrijo, ampak so kmalu ok …

Najhujše pa je, ko se baba zbuni, da hoče ona tud kolo … za nič na svetu ji ne kupujte kolesa, res ne tega delat, to je kapitalna napaka, pol boste mogl še z njo na kolo in še tam poslušat njeno bullshitanje in jamranje… ˝ne moreš spelat tega dropa in rajš nehi, ker se ti lahko kaj zgodi, pejva dam bom jaz pecivo spekla˝ … bolš je sam ostat, kot pa to poslušat!! Ona naj kar kolegicam peče pecivo, jaz bom tale drop sfuru …

Hja…eni fantje se morjo pa tud tolk pokesat, da kolesa ostanejo lepo v garažici na toplem, oni pa morjo z babncam okol hodt in nabirat teloh … takšna kolesa postanejo nepremičnine! Bojte se tega … ne mi rečt, da rajš teloha nabirate spomlad, kot pa da greste prvič po tem ko sneg pobere vn z novim kolesom  …

Svašta!

Kaj če si baba nebi kupla vsak let nove bunde, kikle, škornov in vsega tega sranja? Al pa da vam bi mogla vsak dan spucat kolo, ker si je kupla škorne za 357 € ? Kot nekateri skesanci potem npr pomivajo posodo

V uradni zgodovini nisem zaznal obratnih primerov, torej da ženski tip nebi postil kupiti kolesa. Morda pa samo uradna zgodovina o tem molči … ?

Sam na srečo (še???) nimam teh težav, če bi se pojavile pa … ne vem, bi ji pomagu spakirat verjetno. Je pa res, da sem lahko jaz pamtn, ko še nimam otrok, živim doma … verjamem, da je met familijo mal bolj zajeban …

Nauki današnje objave?

Hja, vsak naj si jih poišče v zgornjih vrsticah, ker ma pač vsak svojo realnost!

to je to!

P.S. če ste eden izmed tistih redkih srečnežev, ki vam žena kupuje kolesa, prosim sporočite kje se najde takšne ženske:D

Trenutno sem kar “zjeban”, malo od včerajšnjega treninga, veliko od faksa in nekaj od pomankanja spanca … tako, da današnji dan več ali manj zabušavam, privoščil sem si celo palačinke (polnozrnate).

Tole uvod niti nima velike veze z mojim današnjim postom, bolj tko za sproti, da dobite občutek o počutju.

Verjetno ste že opazili (vsaj tisti, ki se občasno zgubljate na mojem blogu) da je v naslovu napisano ” Vse je v glavi.”

Zakaj ravno v glavi? Ker je verjetno res vse v glavi, no ne vse, veliko pa vsekakor …

Ne vem če je pri vseh isto, ampak pri meni je tako, da ko začne neka ideja v glavi “zoreti” in se mi zdi “pametna” začnem graditi na tem(lahko pa tud zgnije) … oz se trudim stvari urisničevati do končne zrele ideje ali cilja.

Če je pristop pravi in se lotim postopnega grajenja in vlaganja v končni cilj, potem tudi v podzavesti začnem verjeti, da mi stvar uspe kot sem si jo zamislil.

Preprosto povedano, ko enkrat v svoji glavi v zavesti in podzavesti prideš tako daleč, da v stvar ne podvomiš niti kadar ne gre vse po načrtih, potem so možnosti za dosego cilja zelo velike ( saj bi napisu 100 %, samo baje da ni nič 100 %).

Kaj to pomeni pri dirkanju? Navadno mi z zgoraj opisanim uspe na dirki, ko se od mene pričakuje največ, tudi iztržiti največ in odpeljati celo bolje kot si upam misliti pred dirko ali bolje od moje trenutne fizične pripravljenosti.

Občutki, ko imaš na dirki vse pod kontrolo in ko znaš sredi noči na pamet povedati kje začneš zavirati za kakšen zavoj, kje gre linija čez korenine, kje voziš s kakšno prestavo, kje piješ, vzameš gel, so res super.

Dobiš občutek popolne superiornosti in kontorle nad seboj …

Za ta občutek se res splača veliko trenirati, ker je eden boljših v lajfu …  celo boljš kot čokoladni fundi takoj po seksu!

Pretiravat useen ni treba, da ne končate takole … tko, da bom tudi jaz zaključil z mojim današnjim filozofiranjem!

Kaj ostane v glavi, ko maš možgane tkole?

Malo za šalo, malo za res na mtb.si izbirajo naj mtb spletne strani v različnih kategorijah. Med osebnimi stranmi sem celo uspel ˝zmagati˝, če je to pravi izraz …

Laskavi naslov mi je prinesel velike denarce, aja ne … mi je prinesel mastnega odojka in brezplačno čisčenje kolesa glavnega urednika mtb.si … aja tud to ne. No ja, čeprav nisem nič dobil, je fino slišat da na čase kdo rad prebere moje zablode.

Hvala!

Naj osebna mtb stran 2009

V nedeljo smo se ganjali na najkrajši xc dirki v Sloveniji, to so veleslavni Mlinčki race. Res da je dirka zelo kratka, ampak je tudi konkurenca za takšno dirko izjemna, glede na dolžino dirke pa se v zaključnem ravninskem delu vedno tudi kar veliko taktizira in bori za pozicije v morebitnem ciljnem šprintu.

Zaradi kroničnega pomanjkanja časa, ne bom dolgovezil in povem samo to, da sem končal kot drugi za Primožem Štrancarjem (z malo manj moje nerodnosti pa bi se lahko končalo tudi drugače).

Vsi željni inforamcijo o Mlinčkih glejte in berite spodaj:

Poročilo dirke by MM

Slike by Černi oz Lavtar

Tudi na mličkih je treba peš

Dokaj hitro gre, smo že skoraj sredi novembra pa se mi zdi da se je komaj poletje končalo. Redko se zgodi da si želim čimhitrejšega konca poletja, tako kot sem si ga letos … preveč raznega ´sranja´ se je dogajalo, na koncu pa sem bil že vsega naveličan in sitn.

Kakšna dva meseca nazaj sem imel res vsega ´poun kufr´ še posebno kolesa in vsega povezanega z njim, malo pa so morile tudi še obveznosti na faksu.

Zdaj sem spet malo bolj ´zaresen´ študent, ponovno počasi tudi padam v ritem treninga. Ne treniram ful, ampak tolk da se spet navadim kako je resno vsak dan trenirat.

Nekaj ciljev za sezono 2010 je postavljenih, nekaj jih še bo, ko bomo videli kakšna je realnost … predvsem si želim vse treninge opraviti vsaj na nivoju zadnjih dveh zimskih obdobji, ko sem po mojem mnenju kar kvalitetno delal. Za brce v rit (ja če sem od treninga utrujen ratam len in rabim pospešek)in nasvete bo še naprej skrbel Miki, klub itak ostaja Calcit, ker se mamo res fino in fajn (pa se velik imamo juniorjov, da ni dolgčas).

Pri določenih stvareh so še vedno ogromne rezerve in se bom poizkusil skoncentrirati tudi na te ´malenkosti´, saj bi se s tem tudi moje sposobnosti lahko precej izboljšale.

Trentno se že nekaj časa pridno ubadam s prehrano in se poiskušam zdravo in pravilno prehranjevati, ob pomoči Maje iz Befit to niti ni tako zelo težko kot izgleda na prvi pogled, prvi rezultati pa se tudi že počasi kažejo…

Glede na to da se kaže sonce grem raje na kolo, kot da čas zabijam pred compom … mogoče se srečamo kje v blatni šumici!

Sobotna klasika NI:

- da si mačkast od petkove noči

- da si zaliman zbudiš ob 12h

- da pereš avto in pospravlaš stanovanje

- greš s sitno spremljevalko v trgovino,  kofetkaš cel dopoldne in se pretvarjaš da uživaš

- poslušaš kako mat prstavla piskre za govejo župo na špurgeti

- kako se pri sosedih spet derejo okrog bajte

- kako fotri brkljajo okol vogalov

…

sobotna klasika je :

- vstaneš okrog 8h,

- spiješ kavo (lokacija varira glede na trentno počutje),

- ob 9h poješ oblilen zajtrk

-  malo pred 11h pa se ob nabijanju muzike začneš tlačti v dres, delat kaj za pod zob in …

ah, kaj bi pisu .. cel dan se preganjaš po hostici in to je to!

Zgleda pa vsaj takole (če ne še bolje) :

FOTO: Černi, zato ga pač ni na fotkah

Za takšne trentke se splača živet, čeprav so včasih tudi naporni … ampak, a sem že reku da se za take trentke splača živet?

Pravi gorski kolesar ali mavtnbajk đanki si, ko:

1. je tvoje kolo daleč najvrednejši predmet, ki ga lastiš (ali je vsaj več vreden kot tvoj avto)

2. imaš brazgotino, dve, tri ali nekaj deset

3. na okrog hodiš ˝nikakav˝ samo zato da imaš za nov bajk ali komponente

4. si pod pojmom ˝romantičen film˝ predstavljaš Seasons mtb film

5. si raje brez punce kot brez kolesa … Ok, to že itak! Verjetno bi blo bolje rečeno, da svoj čas raje preživljaš na kolesu kot s punco …

6. med potjo v službo ali šolo oprezaš za novimi singlami

7. si ljudi ne zapomniš po obrazih ali imenih, ampak po tem kakšen bajk vozijo

8. je tvoj sanjski dopust Whistler

9. se ne bojiš umazati v blatu

10. ob padcu najprej pogledaš če je kolo ok (če le lahko vstaneš) in šele nato obnoviš znanje svojih kletivc in gledaš svoje rane

Vrjetno jih je še veliko, ampak tele so nekako top 10, ki mi trenutno padejo v glavo. Zanimiva bi bila lista top 10 stvari, ki jih mavtnbajkr nebi smel narediti … zna bit dolg seznam, morda drugič!

Tko to je!

Foto: Unknown, nekega dne priletelo na mail.

Nisem prepričan, če je človešto res doseglo takšen neverjeten napredek v zadnjem stoletju, kot ga radi prikažejo na televiziji ali drugih medijih.

Lep primer je avto. Kljub vsej elektroniki in varnostnim sistemom, ki temeljijo na elektroniki se v avtu kaj bistveno ni spremenilo .. ok, saj vem da je to zelo na splošno rečeno, ampak dejstvo je da motor z notranjem izgorevanjem ni ravno nova pogruntavščina. Nima noro dobrga izkoristka, ob vsem tem pa še kar precej onesnažuje. So pa avtomobili postali ˝kul˝ ker niso več uporabni samo za prevoz od točke a do točke b,  ampak so igrače polne elektronike.

˝Kul faktor˝ elektronike je vstopil tudi v kolesarstvo. Shimano je tako že pred časom predstavil svojo novo električno grupo dura ace.  Dura ace Di2 se od klasičnih komponent razlikuje po tem, da za prestavlanje ne skrbijo zajle (pletenice) speljane med menjalnikom in prestavno ročico, ampak elektromotorji, ki se napajo iz baterije pritrjene na okvir kolesa.

Letos so na Eurobike showu predstavili elektronske zapore vzmetenja, kjer si lahko nastavljaš načine vožnje (ok, podobnih zadev je bilo že veliko v preteklosti) … prihaja še miljavžnt novosti, ki temelijo na štromu, elektroniki in ostalih jajcih na katera se niti ne spoznam preveč!

Končno tud bicikel ni več samo bicikel, postal je kul tako kot avto …

Waw! Supr, noro….NOT!!!

Priznam, da se kar malo bojim, vdora teh elektronskih čudes na kolesa. Ok, če je to na cestnih kolesih še nekako gre, ampak na mtb pa je NO GO!

Sem mnenja, da ne vpada v filozofijo gorskega kolesarstva. Vožnja z gorskim kolesom, naj bi bila v celoti odvisna od kolesarja … torej, če se dva vozita v blatu in nekdo ´ne zna´ prestavljati v blatu bo zardi tega počasnejši, bolj nerodn …

Če za prestavlanje skrbi elektornika, se to izniči.

Močno upam da ne, ampak kaj pa če …

po vzoru avtomobilov uvedejo še kakšen ABS ali kakšno podobno sranje za pomoč pri zaviranju?

nadzor zdrsa zadnjega wheelseta med poganjanjem po spolzki podlagi?

Ok, malo že pretiravam … ampak na ta način bi uničli bistvo gorskega kolesarstva!!

Bistvo je užitek in svoboda med furanjem … svoboda pride s tem, ko te omejujejo le zmogljivosti lastnega telsa in fizika! Če pride kdaj tako daleč da se v to vmeša elektronka … potem se res ne grem več!