Jeri´s mtb blog

Trenutno so moje objave precej redke, en tko kot zobje kakšne stare mame. Eh, ni časa še za bolj pomembne stvari, kot je blog …

Čas gre res hitro, smo že skor avgusta, ne morm vrjet. Odpeljemo še par dirk pa bo konc sezone, no pa sj ne da bom žalostn … ni ravno moja sezona letos. Spomladi sem imem miljon in eno težavo z zdravjem, na DP sem imel neki bedno okvaro in mi je zadnja bremza skoz bremzala, tko da se mi sploh ni vrtel zadn kolo … svašta, vse skupi en drek in nič uredno. No vsaj zadnjo dirko slovenskega pokala sem malo bolje odpeljal in vsaj približno tako kot bi moral že vse ostale prej. Manjka mi dirk in treninga iz pomladi, to se mi vedno pozna.

No ja dost o dirkanju … enkrat gre pac bols, enkrat slabs … bo že!

Drugače pa se zravn še mal matram z izpiti na faksu in predusem komaj čakam, da spokam v torek na morje … ležat v senco in poslušat kako morje nažiga v skale. To me vedno uspava, k mejhnga otroka.

Po dopustu bo še pestra jesen … še kar nekaj dirk, komaj čakam Vitranc Super D ( gotovo najbolj posebna dirka v sezoni ), DP Maraton (tega mal manj komi čakam, ampak isto dobr) in en miljon izpitov še za narest. No, dougčas mi sigurno ne bo.

Konec septembra bom potegnili črt pod sezono … sešteli dobre in slabe trenutke, odšteli suffer, prišteli užitek  in vse skupaj zmetali na tehtnico, da vidimo kaj pokaže.

Nekaj teh momentov je na fotkah spodaj…

Vse foto Tina Perše (Btw, hvala Tina za vedno hujše fotke;)

Uphill suffer animal

Ko se med dirko uscije...

wazap na startu

Kranjska tabli in bande, sweet!

Tko, zdaj pa grem spimpat moj ˝kava-trgovina˝ bajk … nalimam fotke;)

Na svoje ˝orodje˝naj bi bil menda vsak ˝delovc˝ zlo navezan, kar bi pomenilo da ga neguje, pazi, čisti, boža, trplja … no, nisem še vidu gradbinca, da bi biu zlo navezan na lopato, čeprou mogoče pa tud …

Če gledamo iz tega vidika, je tud kolo potem moje orodje … samo, da mu nikoli ne rečem orodje. Tekmovalnim kolesom ponavadi tekmovalci rečemo bajk, v zajbanciji so pa še vse od jajc, do rejs mašin pa do dirkalnih bolidov. Po tem se lahko tudi sklepa o navezanosti in odnosu do kolesa.

Odnos do kolesa je pri nas ˝poseben˝, no vsaj pri meni.

Za začetek moramo vedet, da te vsi navadni smrtniki, ki ne štekajo bistva kolesarstva, gledajo postrani …. ˝ Kako daš lahko za kolo 4 000 €, še vedno je samo kolo, še vedno ga je treba gont…rajš si kup avto.˝

No takšnih in podobnih izjav je na miljone, ampak kaj bi s tem folku moriu … eni nosjo dnar v gostilno, eni ga pa mal manj v gostilno pa ga damo še mal za kolo … tko je!

Poseben odnos do kolesa, je pri nekaterih res poseben … sam pač kolesa za vozt nikoli ne  šparam, ne šparam v smislu da mi ga je škoda vozit po blatu, čez korenine … jebiga, tud jaz se rajš vozim v suhem, ampak če je blato je pač blato. Na živce mi grejo pacienti, ki se ne vozjo po hosti, ker bojo umazal kolo k je lih pou ure nazaj dž padu … al pa ker se bojijo, da bojo zjebal to al pa ono, pa ker se jim ne da kolesa se enkrat pucat … kupte si krivobalančne bicikle.

Sam se s tem res ne obremenjujem, je pa res da za svoj kolo skrbim sam … in ga velikrat razstavim, spucam, namažem …. boljši kot je bajk, bolj ga je treba rihtat, tko pač je … k formula.

Načeloma pa namen tega pisanja ni pametvat o ˝ljubezni˝ do kolesa, ampak napisat kaj o mojem dirkalnem bolidu.

Tistim, ki sem vam poznan vam je že znano, da dirkam na kolesu neke čudne znamke Lamu … ni nobene znanosti, to je recimo da nekakšna garažna znamkica mene in mojga očeta.

Vse skupaj se je začelo že pred leti, malo za res in veliko za šalo, ko je bil izziv naresti aluminijast okvir za mtb … v tem času, je prišlo tako daleč, da v sezoni 2010 ganjam kolo Lamu Muddy Moe

Lamu Muddy Moe

Kaj reči o kolesu? Tole je zenkrat ˝testni˝ in edini takšen primerek kolesa (bratje pridejo kmalu).

Celotno kolo ima 9,2 kg, specifikacije so sledeče:

Okvir: Lamu Muddy Moe BB30, karbonski dropouti, zadnja zavora na chainstayu

Oprema: celotno ˝čudo od opreme˝ Sram XX (razen vilice)

Sedežna opora, krmilo, opora krmila: 3T LTD in team

Vzmetenje: Rock Shox SID Team poplock

Obročniki (wheelest): DTSwiss 240 pesta + DT swiss revolution napere + No tubes Olympic tubeless obroči

Sedež: Selle Itali SLR XC

Pedala: Look Quartz

Plašči: Schwalbe Rocket Ron 2, 25 (vsaj večinoma časa)

Verjetno najbolj ˝xc race˝ kolo kar sem jih kdajkoli imel, odlična geometrija, lepo pleza in je zelo igriv na spustih.

Da ne dolgovezim nalimam raje še kakšno fotko:

Lamu Muddy Moe

lej kje ma bremzo...

Akcija...

Glonc Glonc...blink, blik...

Hja, težko grem mimo tega, da nebi opazu, da je kolo zadnje čase vse bolj popularen. Ne v smislu, da se folk ekološko ozavešča in se vse več vozi s kolesom (takih res ne poznam prav dosti) ampak v smislu, da je kolo neke vrste modna muha.

Tko kot je bil pred davnimi leti, ko sm biu še mal večji mulc kot zdj tenis al pa skvoš. Takrt si preprost mogu met lopar in torbo za lopar in superge … čerpou se ti sploh ni sanjal zakaj gre pri tenisu in si torbo nesu samo do prve gostilne in po treh pirih nazaj domou.

Na podoben način se zdj dogaja s kolesom in kolesarstvom.

Zelo lepo je vidt na prve lepe pomladne dni pouhne ceste kolesarjev … mogoče občasno še v hosti kakšnge več srečaš kot v preteklosti. Pohvalno, narod skrbi za zdravje, sploh se v vseh kurčevih in mal mejn kurčevih medijih prpagira športanje in gibanje … vedo sta omenjena tek in kolesarstvo. Supr, folk more nujno mal zmigat svoje zamaščene riti.

Zdaj se vrjetno že sprašujete zakaj o tem pišem, sploh če se mi to zdi ok, da se že vsaka mamca k ne more hodt voz s kolesom.

In odgovor je tak … da me ubistvu res to nč ne mot in da podpiram športanje folka … ampak občasno spoznaš, srečaš koga in ne moreš da se nebi valjal od smeha … al pa jokal.

Recimo … ko gledaš ˝ južne brate˝ priseljene v naše kraje pred nevem  kolk leti, ki še vedno ne znajo dobro slovensko in v celmu lajfu niso slišal za drug šport kot za fuzbal … in zdj te tipi v svojih krivih fuzbalerskih kosmatih nogah (če je kosmatih dost hud izraz ne vem) gonjo kolo.  In to ne sam za prevoz iz točke a do točke b, ampak prou za rekreacijo.

Vrjetno jih v prvo mal nažuli v pizdo, ker potem hitro vidš kako si nabavjo najbolj pocen kolesarskeh hlače v lokalni trgovini. Ljudje moji, ne rečt da to ni hecn prizor!

Drug prizor, so mame srednjih let ali malo strejše, k gonjo treking bicikle ob vikndih in majo čez trajno frizuro natlačeno čelado … ker čelada ne gre čez bujno čupo, si vrjetno misljo da je isto dobr če jo majo na sred glave … vrjetn res.

Še ena … bi bla ta, da se je ustanovila neka slovenska ˝polprofi˝ ženska kolesarska ekipa. Lepo, supr … dokler ne hodjo punce na trening na dolsko rundo in vedno skor prebrnejo pol grupe  … ali pa jih ateji (pardon gospodje zrelih let!) rinejo v grupi da lahko obdržijo priključek pri 50 in več km/h. Tem atejem se to zdi njihovko početje fino (vrjetno vam je jasno zakaj), ne vem pa če vejo te isti ateji  da takoj ko jih nehajo rint nekatere punce ne držijo več priključka in takoj rata v grupi OGROMNA luknja …. smrtno nevarno! Folk lovi priključek, šprinta čez celo cesto…AAA! Samo čakam, da bo enkrat nekomu dvignilo pokrov in bo ˝pasterčke˝teh deklin in njkih same nekam poslal….

Pa da na bo pametovanja … naj punce kr gonjo in pridejo na rundo, samo malo naj pazijo kaj počnejo in če ne zmorejo tempa pač grejo zadaj.

Naslednji v vrsti bi lahko bili mulčki, ki so cele dneve sami doma, ker tastari delajo … in da ne bo mulc v drohe al pa slabo družbo zapadu mu bomo kupl karkol hoče. In potem mu kupjo DH ali pa kakšn 4x bike … mulci se potem na svoje prvo pivo ali škatlco cigaret odpeljejo s kolesom … in če se jim zlubi grejo mal vozt ˝street˝ … kar zgleda tako, da skočjo čez dva robnika in potem sedijo na kakšnih stopnicahh in pametujejo, da bi lahko mel še hujši bajk … takih mulcov je kokr hočš (sprehod čez Ljubljana je zadost da to vidš), ampak ok eni res to radi počnejo in potem tud razturajo … pač niso usi isti.

No vrjetno je še veliko ˝hecnih˝ kolesarjev … ampak zmagovalci so tisti, ki imajo hud kolo kot statusni simbol.

Že če mam mulc v petem razredu hud kolo je taglavn v razredu, če si pa krivobalančnik al pa mavtnbajkr in maš eksotičn kolo za vsaj ene 6k € pol si pa že res car! Ga hodjo fantje na dom gledat, lastniku pa ta povzornost seveda laska.

Lepo … ampak a se spoloh zavedate, kolk je takih ljudi, ki imajo takšna kolesa zgolj za postavlanje, da ga parkirajo pred bifejem na sončno nedeljsko popoldne in da ga opazujejo vsi mimovozeči kolesarji …

In potem še vse neverending debate o rdečih pestah s keramičnimi ležaji, 500g gumah, karbonskih feltnah … AAAAA! Djte rajš mal bolj gont …pa bit maolj bolj tiho.

Sevede je po vsaki turi in sprehodu s takšnim kolesom največje veselje pucanje kolesa doma,  (čeprou če sm iskren, to vrjetno niti ni potrebno, ker takšni jezdijo te svoje simbole samo v lepem vremenu) če ravno takrat pride mimo sosed in se čudi najnovejšim dosežkom kolesarske industrije še toliko bolje.

In ob vsem tem je najlepše bit gorski kolesar … gorski kolesar v pravm pomenu besede in ne v pomenu te besede izpred 15 let, ko je bil gorsko kolesarstvo vse kar ni šlo po asfaltu.

a zakaj? preprosto zato, ker pravi gorski kolesar ni kolesar zato, da bi bil IN, da bi biu lep, da bi biu hud … ampak zato ker v tem uživa, to rad počne in vsi, ki to počnejo z njim ponavadi to počnejo iz istih razlogov…

In če si ˝taprav mavtnbajkr˝ se voziš povsod drugje kot po makedamu in asfaltu … začuda tam srečam vedno ene in iste ljudi in zelo redko koga, ki se je pridružil temu klanu iz drugih razlogov, kot so užitek v tem in občutek svobode, ljubezni do narave … itd.

hm … mogoče pa to pomeni, da biti bajkr ni moderno? Ne vem … zaradi mene tud lahko, važno je da ostane tako …

Bolš z biciklom na šnopspapir kot z Mercedesom v službo!

Če je velik dežja, dobimo veliko blata v naravi … in če po vsem tem blatu dirkaš … dobiš na koncu en velik drek … oz si usran, da se lahko 3 dni umivaš pa si še vedno usran! No in točno nekaj takega je bilo preteklo nedeljo v Domžalah na dirki.

Večina proge je bila itak nevozne ali pa si bil vsaj 6 × hitreje če se tekel, na dol pa skoraj da ni bilo za stiskat prednje bremze, ker je prednja guma hitro izgubila poslušnost in šla posvoje … sam sem tudi kakšen spust pretek in bil hitrejši od tistih, ki so se trudili voziti.

Načeloma niti nisem imel nekih pričakovanj pred to dirko, po vsem sranju, ki se mi je dogajalo v zadnjem času sem si želel le normalno priti do konca. No vse skupaj niti ni bilo tolk zlo slabo, je šlo kar ok …. v prvem krogu sem se spet počutil  super in sem se moral spet ˝držat nazaj˝, da nisem pretiraval in šel preveč na dasko.

Dirka se je potem odvijala kar dobro, sem lepo vozil po pameti v svojem ritmu. Proti koncu me je precej zmanjkalo in sem bil zadnje dva kroga res počasen, ampak glede na moj trening zadnje 2 tedna, je bilo to nekako normalno.

Končal sem kot 5. absolutno … rezultati! Večino zaostanka sem  pridelal v zadnjih dveh krogih …

Z mojim nastopom, sem bil kar zadovoljen … bomo videli, kako bo šlo naprej. Verjetno, je bil največji uspeh v nedeljo to, da mi je uspelo doma spucat kolo ….

Foto: Uroš Maroh

Blat kokr hočš

V zadnjem času nisem imel potrebe in volje za pisanje, zato morda le na hitro kakšen povzetek.

Uglavnem … po dirki v Vrtojbi, smo dirkali na italjanskem pokalu v Nalsu. Konkurenca huda, moj nastop pa nekako čuden. Štartal sem iz predzadnje vrste (nimam nobenih UCI točk od lani, ker sem bil gipsar) in se v štartnem krogu počutil res dobro in lepo prehiteval.

Čeprav nisem imel občutka, da sem šel v prvem in drugem krogu preveč v  dasko, sem se v nadaljevanju useeno počutil slabo in me je začelo pobirati. Proti koncu, je megla padla na oči ravno na najtežjem spustu …  tako da sem pobliže pogledal kakšne reklamne panoje in grmovja imajo na južnem tirolskem (posledice glej spodaj na fotki).

Precej hitro mi je bilo jasno, da na tej dirki nekaj ni bilo ok, saj je vse zgeldalo, kot da bi mi zmanjkovalo cukra. Po dirki sem se počutil popoldnoma iztrošeno še cel teden in nisem praktično nič treniral in sem se samo vozikal.

Hja, ker sem po naravi precej optimističen, sem se useeno naslednji vikend podal na dirko v Beljak. Všečna proga, pravi kros, morda le malo preveč ravninsko vse skupaj in prekratek krog.

No ja, da je bil kratek krog je bilo ubistvu kul … sem lahko prišel na feed zono in se usedel na tla… preprosti ni šlo nikamor, pulz niti prek 170 ne, prazen, da ne govorim da sem celo dirki pljuval na pogled ne preveč lepe snovi. Ubistvu se mi je spet ponovilo neko vnetje v grlu, mandljih in povsod okoli. Tega mam že res vrh glave, dohtarji pa  nič pametnega ne pogruntajo … v bližnji (upam da zelo bližnji) prihodnosti me čaka pregled pri specialistu in bomo videli kaj in kako.

Komaj včeraj sem se tako ponovno spravil zelo lagano na kolo, ker sem se prvič počutil malo bolje … Smo se izletniško povaljali do Šentvida in tam obiskali lokalno MX progo in se malo izživljali.

Danes bo sledilo nekaj podobnega, potem pa upam da bom končno ready za kakšen pravi trening, da sestavi dirko v celoti od štarta do cilja, kot najbolje zmorem.

Če maš srečo ti vroč disk ob padcu pade ravno na meča...

wrrrrrooooooommmmmmmmm

Turisti na izletu

na MX progi...če bi meu še kakšn drug kolo, bi blo še bl fajn

Vsako pomlad posebaj ugotovim, da ko enkrat posveti sonce in se temperature povzpnejo vsaj tja na 15 °C,  funkcioniram ene 400 × bolje kot pozimi. Veliko bolj sem produktiven, motiviran in razpoložen … pravo nasprotje od zime, ko je dostikrat počutje in razpoloženje podobno vremenu v okolici našega glavnega mesta ( verjetno ni potrebno posebaj razlagat, da je v Lj megle za izvoz?).

Z vsemi zgoraj opisanimi dejavniki, se spremeni tudi moja zavzetost in pristop do treninga …

Kljub vsemu pa še vedno ne znam pojasniti ˝popolenga mrka˝ na dirki v Langenloisu. Kakorkol že, po tej dirki sem bil jezen sam nase, malo tudi drugi name, tako da sem jih tudi ˝slišal˝ (upravičeno!)

Ni prostalo drugega, kot da naredim nekaj težjih treningov in v njih čimbolj uživam in si jih popestritim s kakšnimi zanimivimi mtb potmi.

Nekako mi je očitno uspelo, saj sem preteklo nedeljo v Vrtejbi dirkal precej bolje in bil na koncu 4. Veseli me, da se po popolnem mrku uspem sestavit in predvsem, da uspem preklopiti v glavi … v nedeljo sem si pač rekel, glavo dol in gasa, kar bo pač bo.

Malo mi je sfalilo v prvih dveh krogih na vrhu vzponov, da bi ostal z Budinom in Lovšetom, ki sta kasneje borbala za zmago. Elastika je bila prevelika, nekajkrat sem še priborbal zraven, potem pa me je zmanjkalo.

V kontra veter res nisem hotel gonit sam, tako da sem potem kar počakal grupco, ki je bila kakšnih 20s  za menoj, grupi sva nato z Nočom kmalu pobegnila in skupaj vozila do konca dirke.

Dirkati z Lenartom je vedno zabavno, tipo veliko pove, tako da sem se tudi nasmejal malo vmes … kolikor je pač šlo:D

Proti koncu me je malo pobralo in sem zadnja kroga precej popustil (gel??!?) in vozil skoraj pol minute slabše na krog, kar ni sprejemljvo … tik pred ciljem, nisem imel več niti moči za šprint z Lenartom.

Sem še daleč od tega, da bi bil zadovoljen z mojim dirkanjem, naredil sem nekaj neumnosti, bil malo nestrpen in neučakan, na koncu popustil … ampak useen, vsaj nisem bil turist. Sedaj bomo gradili od tu naprej in vse bo precej lažje.

Dirkam že prihajajoči vikend na dirki italjanskega pokala v Nallsu, konkurenca bo zelo huda, kot vedno na dirkah tega pokala. Ne bo druge kot dat glavo med kolena in gas kolkr da, izgubit itak nimam kaj.

Foto: Tina Perše

ding ding dingggggg

Na hupsarje...

Z Lenartom u kwanc

rezultati

Učeri me je neki pičl, in sicer sem razmišlu, da bi se odpovedu kavi za ene par dni! Zjutri sem nekako spremenu svoje mnenje, me je čist minil, da bi se odpovedu kavi.

Eden izmed razlogov je bil med drugim tudi ta, da sem se na vaje na faks pruleku ves zaspan in seveda prepozno, da bi si privošču kavo … damn! Valda, srečam sošolke ki so šle ravno iz čika in kavice … tud če mi nebi tega povedale! Čik z veseljem preskočim, kavico pač težje.

Hecno mi je, da majo nekateri to že za odvisnost, da je že skor tko k da bi mumulote jejdu! Lepo vas prosim, konc koncev sem kolesar, kolk kolesarjev pa poznate, da ne pijejo kavo?? Jaz jih zlo mal! Kaj in kako je s kavo pri meni pa beri spodaj…

Pr men je tko, da ko je  včasih sitn vreme in morast dan, sem tud sam podoben vremenu, in kako naj se človk takrat sprav na trening? Če pa že grem, pa gonim po ravnem 30 na uro in mam dobrga 100 pulza … to res ne gre!

Takrat je treba eno kavico (al pa dve, al pa tud tri) in gre potem počas mal lazji in zalavfam … kot str dizl:D Včasih pa pač pomaga it samo domou spat.

Raznih kofeinskih sranij kot so red bull in podobni zvarki, se poizkušam izogibati … ker če jih pijem, se jih preveč navadim, ratajo mi dobri in potem ne morem nehat, vsi pa vemo da noro zdravo to sranje ni + tega ma ogromno cukra. Baje, da je sploh škodljivo, če se meša to z vodko … poznam nekoga iz kolesarskih vod, ki to lahko z gotovostjo potrdi.

Okrog kave pa je ena stvar v Sloveniji precej žalostna … in sicr to, da ti marsikje skuhajo takšno brozgo, da človek ne ve kaj bi naredu s tistim sranjem. Sploh če kave ne sladkaš zna bit ogabno (in jaz je ne sladkam nikoli!) … in potem pride račun recimo 1,30 € za kavo, za tisto brozgo! Vsaka proja od stare mame s 5 let pretečenim rokom trajanja bi bla bolš! Najraš bi ju ali mu zliu tisto toplo brozgo po ritnem kanalčku!

Zadnje čase tako s pridom izkoriščam novo pridobitev kafetiro in posebej mleto illy kavo, ki sem je dobil za darilota (Hvala tamala!). Na pripravah sva tako s Hribovškom lepo zvrlna eno brozgico ob zajtrku, potem pa čez 15 min še eno iz kafetiere, je pa blo potem težko it počas prvih nekaj km treninga …

Ko smo že pri dobrih kavah, je treba nujno omenit še tisto iz Petrola, coffee to go. Precej mlekasta, ampak okus je pa dobr …

Sem se že navadil, da dostkrat slišim od mati, očeta, sestre, punce, brata (aja, brata nimam, sori!), strica, tete … kogarkol pač že,  ˝ da grem že spet na kavico…˝

Tak mamo, pač ena izmed mojih navad, lahko tudi razvad … ne samo zaradi kave, ampak zaradi druženja, pogovora, srečevanja različnih ljudi, kovanja načrtov, zbiranja pred treningom … dokler ne šaltam na pivo je ok;)

WTF No coffee??!!

Coffee Junkie?

P.S. Vem da nima tale kava nič veze z mtb, ampak o kakšni razvadi je pač treba kdaj kaj napisat. Nekako se mi zdi ta še najprimernejša za deliti s ˝širšo˝ javnostjo;)

No ja, tole dirko bom poizkusil cimprej pozabt … ker tole pa res ni blo za nikamor. Tolk rundan nisem biu že zlo zlo dolg in tolk počas se tud že zlo zlo dolg nisem pelu … kaj druzga niti ni za povedat, ker sem se res samo vozil okoli po progi in bil slabši kot največji turisti na dirki. Uradno sem bil 77. od 90 uvrščenih … ceu zur, nobene dobre stvari v tej dirki ( čeprav, naj bi iz vsake dirke potegnu kaj dobrga … am… obleku sm frišne gate po dirki?? …aja ne…mmm … ok po spustu je še kr šlo recimo, za začetek sezone)

no, se pa človk po hladnem tušu zbudi in potem so stvari boljše.  Upam, da bo tako … v zadnjem času sem imel itak spet polno nekih ˝težav in težavic˝ in potem gre … en trening tu, pol urce tle,  dve urci tam … na koncu je mesec mimo, narejeno pa vse skupaj nič.

Izgovorov bi lahko imel spet cel morje, ampak brezveze … vse je v glavi!  Tudi med dirko bi bilo najlažje sesti na tla in reči, da ni moj dan … samo je potem glavo še težje nastavit in kompas usmeriti proti naslednji dirki.

Torej kompas kaže proti prvi dirki za SLO cup v Vrtojbi, že 11. aprila.

Grem na trening, da se ne ponovi Langenlois!

Še nakaj fotk by KD Calcit in Černi (oz. njegov fotoaparat)

Černi, jaz in juniorja!

Glonc Glonc ... sem mel pa vsaj spucan bajk!

gremo na start

Gnid, gnid, gnid, gnid...a se vrti naprej al nazaj??

Gremo dam, hitr! Prehitr?! Kakor za koga ... v daljavi Dunaj by night!

Zj da bi po dolgem času kaj napisu, vrjetno nebi blo slabo … kje bi začel?

djmo od uzadi, enkrat za spremembo…

- danes testiral nov tekmovalni bolid, občutki supr, navdušen nad geometrijo in vodljivostjo … detaili sledijo v prihodnjih dneh.

- danes na faksu stare gospo učil hoje z berglami, malo je manjkalo pa bi  ˝padla skupaj˝ sredi stopnic … se je teti zvrtelo, še dobr da sm takšna mrga da sm jo zadržal da ni padla … šala! Tisto o mrgi, ostalo drži.

- V nedeljo nisem startal na zimski ligi, čeprav sem bil tam … razlog otečeno koleno, nisem bil sposben gonit … spljoh!

- v soboto, sem pobliže preučeval sestavo moji bližnjih in ljubih singlic … rezultat boleči joški in zatečeno koleno. Nism dubu menstre, sem pa v hitrem desnem zavoju (ki ga dirkači vozijo v tretji prestavi s polnim plinom … aja ne, Mirsada so skenslal na poptv) izgubil potko pod kolesi in poletel v ribico … zbrusil joške in se čudno užgau v stegensko mišico … hematom, me je zdelal, da nisem mogel nič kont v nedeljo.

- še kakšen teden prej sem bil malo proti koncu z zdravjem … ni me vohala matilda, ampak sem bil tak … zjeban po domače! Počival cel teden in nič treniral …

Moja realnost:

- do petka vsak dan vaje na ortopedski kliniki v LJ  (ponosno priznavam, da je lahko tudi faks zanimiv in da preseneča)

- v soboto v zgodnjih jutranjih urah na dirko v Avstrijo, Langenlois Class 1 … prva dirka, vredna imena dirka letos … bomo videli kako bo!

Več o dirki, kolesu in mojih bolj ali manj uspešnih ali nerodnih prigodah pa v drugem tednu!

Howk!

Ubistvu se od prejšnje objave ni kaj dosti spremenilo … še vedno ni kaj dost časa. Edina velika sprememba je, da tale kurčeva zima končno jemle slovo. Skrajn čas!!

Sit sem že lazenja po tem snegu in mrazu, kolo pa je prišel v plan samo na pripravah na obali.

No ja kakrkol že, zdj je pri nas snega samo še za vzorec, zvončki poganjajo, single se sušijo … to je bistveno!

Me je pa ravno dones na treningu na specialki zmotla ena svinjarija … peljal sem se proti Grosupljem, gledam okoli, sonček, lepo diši po pomaldi, snega ob cesti le še  nekaj kupčkov ki jih je naril plug …

V kupih snega pa, kaj druzga kot polno smeti!! Do konca treninga sem bil na to še malo bolj pozoren in podobnih prizorov je res ogromno. Čist slovensko … v stilu saj se itak ne vid, ker je sneg!

Bi si pa upal trditi, da je poleti tega gotovo manj, ker se folk ˝boji˝ tko odmetavat smeti, ker bi jih lahko kdo vidu … res intelegentno!

No takih prizorov je še veliko … greš v kino in če dvorano zapustiš med zadjimi lahko uživaš v pogledu na čisti svinjak. Ok, vsakmu se lahko stresejo kokice, ampak a je res treba pustit vse plastenke in papirčke,  ker se ti zdi kul, da jih  en bogi študent za 3 € / uro pospravlja za tabo?!

Itak ja največ svinjarije vedno za najbolj napedenami bejbami … bolj je fina, bolj je svina! Če ne vrjamete pa opazujte sami …

Ok, zdaj sem mal zašel iz teme, ampak to me res razpizdi.

Še kaj o kolesu … mmm, torej prejšnji teden smo imeli klubske priprave, ponovno v sklopu bicikel.com campa. Obrlni nekaj km, pregonil kakšn hupsr…standard! Zdaj se doma trudim to še malo nadgraditi in narediti še kakšen težji  trening pred prvo dirko, ki bo že čez 14 dni v Italiji.

Prva dirka za italjanski pokal v tem letu. Ne vem kaj naj pričakujem, sploh nisem dirkal že od lanskega avgusta, pa še tisto je bilo bolj na silo potem ko sem se znebil gipsa.

Gotovo bom  malo bolj nervozen na štartu kot ponavadi, poleg vsega je na teh dirkah tudi konkuraca res izjemna. Glede na dolgo zimo (jebiga, nismo vsi profiči, da bi hodil na Kanarce) čudežev ne pričakujem, rad pa bi se vsaj spodobno odpeljal …

Ok, da ne bo preveč neankrat bom zaključil, spodaj pa še nekaj fotk iz priprav.

Foto: Černi in bicikel.com