Od sedaj naprej sem preseljen na novo lokacijo. Ubistvu ne jaz, ampak moj blog.

Najdete me tukaj

Odgovore na vprašanja zakaj, kako in kaj boste našli na zgornjem linku … obljubim, da se bom trudil še naprej spraviti skupaj kaj zanimivega branja in ne postati reklamni blog.

Se beremo!

  • Share/Bookmark

Comments 2 komentarjev »

Za nas dragi Slovenceljni prvi torek v mesecu ni povsem navaden torek v mesecu. Že drži, da se  dan sam po sebi kaj dosti ne razlikuje od ostalih dni v mesecu, ampak slej ali prej te mediji opomnijo, da je to dan ko vlada ˝usklajuje˝ cene bencina ter zvišuje oz (ne) znižuje trošarine na cene bencina (ali pogonskih derivatov če hočete).

Zadnje čase so kar uspešni (gledano z njihovega vidika), saj se bencin že kar lep čas draži in dosega rekordne vrednost. Presegli smo 1,5 € za liter 95 oktanskega bencina,  nič pa ne kaže da se bo kaj pocenilo, prej nasprotno.

Vsak prvi torek v mesecu tudi poslušamo kakšne so cene goriv v sosednjih državah in da so te še vedno višje kot pri nas, čeprav se ta razlika hitro zmanjšuje. Ob tem se vedno najde kdo, ki zapametuje zakaj primerjajo samo cene bencina in ne tudi prihodkov državljanov. Klišejsko, ampak žal resnično.

Dokler se bomo Slovenceljni še naprej tako veselo vozili z avti in ob podražitvah samo malo jamrali in preklinjali bo pač tako.

Lahko pa bi užgali kakšno alternativo, potrošili manj bencina, nekaj privarčevali in dali ˝državi˝ jasno vedeti, da v nedogled tako ne bo šlo.

Nimam v mislih alternativ kot so električna vozila, smrdljive trole ali vlaka. Prvi so dragi, drugi vsem odveč, tretji pa nikoli točni … kolo pa je top!

Da kolo ni za vsakogar morda res drži, jih je pa milijon oblik in vrst, tako da vsak najde kaj zase.  Sam bi si za prevoz od točke a do točke b umislil kaj takšnega.

Lahko pa stvar vzamemo tudi tako, da rečemo da naša ljuba država spodbuja rekreacijo …

Vem, vedno in povsod s kolesom ne gre, ampak vse je v navadi in v glavi. Veliko se da spremeniti …

Tistim, ki morate za vsakodnevno normalno življenje premagovati prevelike razadlje, da bi uporaljali kolo lahko rečem I feel sorry for you.

Tistim ki ga nočete pa želim čimmanj stresne prve torke v mesecu.

  • Share/Bookmark

Comments 1 komentar »

Slovenija je dežela pametnjakovičev, res jih je veliko. Enim je to celodnevna okupacija, drugi postanejo pametnjakoviči le ob pivu v lokalnem bifeju. Nekateri se po pivu ali dveh spoznajo na politiko, nekateri na finance, drugi na avte in tretji na fuzbal, niso pa redki tudi primerki, ki vedo vse o vsem. Pravzaprav je takšnih celo največ in še hitro se množijo …

Najdemo jih tud med mavtnbajkerji, tako da mit, da so vsi mavtnbajkerji kul, že tukaj  pade v vodo. Nekateri celo delujejo tako, kot da imajo vedno v riti tista dva pivca, ki jim spodbudita možgane k brihtnarjenju ali pa da so kot majhni padli v kotelj brihtola (tako kot Obelix v čarobni napitek) in še vedno učinkuje.

No, takšni bajkerji vedo res totalno vse o mavtnbajku. Vse to bi človek še preživel, zato imamo dvoje ušes, čez enga notri in čez drugega vn …

Priznam pa,  da se mi kar malo bruhne v usta, ko ti začnejo ljudje nabijat, kako so se s hardtaili vozili po progah svetovnega pokala v DH-ju, kaj vse sfuarjo, kako mojstrsko se rešijo padcev, kolk ga žgejo in ostale bedarije …

In ko se stvari izza lokalnega šanka preselijo v naključno srečanje na lokalnih trailih, takrat teh istih bajkerjev ni za prepoznat. Se skirvajo za fulfejskami, bodiarmorji in ostalo navlako od zaščite, ne grejo pa kaj dosti hitreje od sosedovga desetletnega mulca na zarjavelem bmxu. Skratka nič od tistega hvalisanja, zato takšne sam poimenujem kar šank bajkerji, v stilu šank športnikov.

Je pa treba priznati, da so hudi. Vedno se namreč najde nekaj novih dripcov, ki te šank bajkerje posluša z odprtimi usti, publika zagotovljena.

Žalostno!

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »

Ne model kolesa, ampak format dirke. Lahko bi uporabil tudi katerokoli drugo ime, ker jih je res miljon … se je pa zdaj vrjetno enduro izraz dokončno prijel in udomačil.

Enduro so dirke za tiste, ki se jim zdi klasični kros preveč naporn, dolgočasen ali pa so se ga preprosto naveličali, downhill pa na drugi strani spet preveč skrajna oblika gorskega kolesarstva. Skratka najboljše iz obeh svetov in še kakšnega zravn vrjetno.

Povdarek je na ravno prav dirkanja in ravo prav matranja. Vzpon moraš premagati v določenem času (lahko ga tudi ne in fašeš časovni pribitek v velikosti presežka limita) da ravno malo pofajtaš do vrha, navzdol pa se časi spustov merijo. Skupno zmaga tisti, ki doseže najhitrejši skupni čas. Tekmo povadi sestavlja več takšnih zgoraj opisanih etap. Simpl!

Enduro je kul, ker je namenjen ubistvu vsakemu vikend farerju, ki premore neko spodobno vsegorsko kolo. Zato je tudi čezdalje bolj popularen, malo dirkaš, se zabavaš in na koncu spiješ pivo ter spoznaš nekaj novih ljudi. Ni skrajna oblika mtbja kot sta kros ali downhill in predvsem ni tako profesionaliziran kot omenjeni disciplini.

Vsaj zaenkrat še ne … UCI (International Cycling Union) namreč že vleče enduro pod svoje okrilje. Tako lahko kmalu pričakujemo kakšno Enduro world series, svetovno prevenstvo in ostala podobna sranja. Saj jih razumem, 300 in več folka prijavljnga na dirko je odličen potencial, ki bi starim prdcem na UCI zagotovil razkošno bivanje do konca svojih dni. Vsi vemo kako neodzivne in staromodne so takšne in podobne organizacije, zato pomisleki.

Sicer je pa UCI za moje pojme že dosegel poden z uvedbo svetovnega pokala za rekreativne cestne kolesarje. Tukaj bi WTF povedal vse …

No svoj piskerček seveda pristavi tudi kolesarska industrija. Vsegorska kolesa se dobro prodajajo, enduro pa zasvoji vsako leto več ljudi. Potem je potrebno samo še sponzorirati nekaj najhitrejših na enduro dirkah, jih posnet kako predstavljajo svoja kolesa in povejo zakaj so z njim tako hitri in svet se ponovno zavrti.

Bomo videli, kako se bo razvil enduro. Ubistvu nočem bit siten in črnogled, le pomislke imam in nočm, da z nekimi pravili in okvirji uničijo to disciplino ter jo naredijo podobno vsem ostalim.

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

Po vzoru pinkbike, sem se odločil, da občasno  tudi jaz naredim product picks. S tem, da oni recimo izpostavjo stvari, ki jih testirajo in dobijo, jaz pa bom spodaj navrgel stvari za katere  mislim, da so eni boljših v smislu kvalitete ali pomembnejše. Pomembnejše v smislu, da spreminjajo svet mtbja, da pač z njimi lahko furamo na drugačen način.

Recimo, da za prvič izberem 3 proizvode s katerimi imam tudi sam izkušnje in sem z njimi bil (oz sem še) izredno zadovoljen.

Ok, here we go:

1. Thomson fajfe in štucne. A je treba kaj dodati? Vsi, ki poznate njihove izdelke komentarja na potrebujete. Lahki kosi, vzdržljivi in lepi aluminijasti kosi izdelani iz enega kosa, brez zvarov – Bikeporn. Eden tistih izdelkov, ki preživi več koles. Pri meni je tako štucna zamenjala kar tri bajke.

2. Stan´s ZTR obroči in njihov ˝mleček˝. Zame  res eden izmed boljših izdelkov. Kvalitetni, vzdržljivi in enostavni za uporabo.  Že pri pletenju wheelsetov se vidi natančnost obdelave, saj nov obroč, nove špice in pesta skoraj ne potrebujejo centriranja in res tečejo v nulo. Česar za veliko drugih in tudi dražjih obročev, ki sem jih iz nule spletel na novo, žal ne morem trditi.

3. Sram X.O 9-redni zadnji menjalnik. Za moje pojme najboljši menjalnik ever made. Lep, lahek, robusten. Ena tistih komponent za katere lahko rečemo ˝ set it, forget it˝. Seveda dokler ni potrebno menjati bovdna in zajle po nekaj mesecih, ampak tudi ob zabasanem bovdnu stvar še vedno deluje dobro. V kombinaciji z X.O trigger prestavnimi ročkami je bil tudi občutek pri prestavlanju meni daleč najboljši, poseka tudi vse  nove desetredne sisteme.

Tolk na hitro o nekaj meni ljubih kosih.

Kakšen je pa tvoj izbor?

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »

Danes sem v šumici nad Ribnico naletel na tole …

Nova gozdna signalizacija

Nova gozdna signalizacija

Medtem  ko se bajkerji trudijo/trudimo, da bi se nekega dne lahko legalno vozili po gozdu, so planinci udarili nazaj z antipropagando. Sicer pa to ob takšnih vsevedcih in zavednih ljubiteljih narave niti ni nič čudnega.

Danes sem bil peš, tako da me ni nihče preganjal ali gnjavil. Tudi ko sem se fural po teh singlah, kjer je sedaj nabit ta znak, nisem imel težav. Pohodniki niso imeli nič proti ko smo se srečali, ravno nasprotno.

Moram reči, da mi je ravno to pri vsej stvari najbolj zanimivo. Zelo redko na poteh dejansko srečaš planinca ali pohodnika, ki bi težil, da se tu ne smeš furat ali kaj podobnega.  Je pa res, da se večinoma izogibam s pohodniki natrpanih poti in se trudim biti kulturen (pozdraviš, zmanjšaš hitrosti in ostala sranja, ki pašejo zravn). Tako se ne morem znebiti občutka, da v ozadju par pacientov vleče nitke in jim mtb na ˝njihovih poteh˝ pač ni všeč, vsi ostali pa so ovce in jim sledijo, čeprav še sami ne vedo zakaj.

Priznam pa da so se prav lepo potrudli s temi tablami, še nadstrešek so jim naredili, da sneg ne zmoči obvestil. Odlično! (sarkazem ON).  Res je treba še po gozdu na vsako pot postavljat table in neka obvestila … svašta.

So mi pa zdi, da so rahlo zajebal s sliko kolesa, mislm res ne vem kdo bi na te poti prišel s takšnim mestnim kolesom … :)

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »

Če nimaš velikosti pa rečš, da je bolj važna tehnika. Al tko nekako gre ne? Ubistvu je povsod isto, s poplavo superdruper 29er koles tudi v mtb.

Če ne živiš ravno pod kamnom in ob omembi mtb kratice ne pomisliš na kakšno novo zvrst aerobne vadbe, potem gotovo veš kaj je ˝29er˝.

Morda si ga že ugledal v živo ali ga celo sprobal kakšen krog. Za laike pa je to gorsko kolo, ki ima obročnike od cestnega kolesa. No, ne dobesedno, ampak enako velikost koles kot cestno kolo in je še vedno čistokrvno gorsko kolo.

Torej imamo sedaj dve pasmi gorskih kolesi, ki imata različno velike obročnik. Klasika 26er (twentysixer) in velikokolesni 29er (twentyniner). In tako kot vedno goreče pripadnike ene in druge pasme.

Nič posebnega bi rekla večina folka, ampak ker smo ljudje vzgojeni, da je večje boljše, potem se tu pojavi vprašanje iz naslova in neskončne debate in bitke med lastni koles (lahko si tudi samo pameten, ni nujno da si sploh že sprobal).

Glavna razlika  je v tem, da naj bi teoretično 29er bolje prebavljal neravnine na terenu (kar bi se zdelo glede na velikost koles nekako logično), bolje ohranjal hitrost (vrteče mase&shit). Velikokolesni mutant naj bi zaradi večjih koles in boljše vožnje preko neravnin potreboval tudi manj hoda. Tako naj bi takole čez prst rečeno sedaj lahko enačili 26er-ja s 140mm hoda in 29er-ja s 120 – 130mm hoda.

Ok, kaj pa praksa?

Sam sem vozil do sedaj 3 različne 29˝, eden izmed njih je bil polnovzmeten s 110 mm hoda. Najprej sem se počutil kot da bi sedel na kočiji. Težišče je precej višje, okretnost precej slabša kot na 26er-ju. Ko sem se malo navadil, je bilo sicer bolje, ampak noro domače se nisem počutil. Ko se teren prevesi navzdol se čez neravnine velikost koles res malo pozna, gre čez malo bolj gladko. Priznam, da bolje kot sem pričakova. Vse fino in prav, dokler teren ne postane bolj strm ali zavit, tam se (vsaj zame) veselje s 29er-jem konča. Kolo je nerodno. Počutil sem se, kot da bi se vozil z avtobusom na Vršič.

Po nekaj priložnostih testiranja in furanja 29er-jev sem si ustvaril mnenje. Mislim, da so večja kolesa lahko hitrejša le če jim teren naklonjen in bajker na kolo popolnoma navajen. Tako je super če si profi in imaš na izbero obe pasmi in se odločiš kaj boš izbral glede na teren in lastne občutke.

Vedeti je treba tudi, da je zaradi večjih koles pri 29er-jih nekoliko spremenjena geometrija okvirja. Tako je vsaj za enkrat recimo nemogoče izdelati 29er-ja z več kot tam nekje 150mm hoda, saj se mora zaradi velikosti koles kolo precej podaljšati in spremeniti … ker bi bilo vrjetno precej slabo vozno v praksi. Znalci sicer pravijo, da bodo vse skupaj spravili v red in bo kmalu na voljo, ampak jaz jim malo ne vrjamem. Vse skupaj se mi zdi tudi dobra propaganda in še ena novost s katero se da napumpati kupce, da razvežejo mošnjiček.

In še ena v razmislek. 29er-ji v osnovi prihajajo iz Amerike (tam takšna kolesa pravzaprav poznajo že precej dolgo) , kjer imajo večinoma dolge in položnejše spuste kot pri nas v Evropi, tako ne moramo  čisto mimo dejstva, da jim alpska strmina ni tako zelo pisana na kožo.

Nekako se tudi v Evropi niso nenormalno dobro prijeli 29er-ji, sam poznam več ljudi, ki jim niso všeč, kot tistih ki so nad njimi navdušeni.

Sam bom kar ostal pripadnik 26erja, kar pa ne pomeni, da 29er-ja nikomur nebi priporočil. Odločiti se je treba glede na način furanja in teren kjer se največ vozimo. Najpomembnejši za izbiro pa je gotovo občutek in suverenost na kolesu.

Veliko je bilo narejenih tudi primerjalnih testov 29 Vs 26, ampak te testi se mi vedno zdijo malo tako tako … tudi pri avtih vedno zmaga Golf ne? Bi pa z veseljem, sam izvedel en takšen test, tako da če ima kdo viška koles za potestirat naj se javi.

Še dve čudni stvari sem opazil.

Nisem še zasledil mtb movie-ja z naslovom 29, kjer bi furali izključno 29er-je … glede na pretiravanje s tem snemanjem, je to kar malo čudmo.

Napovedujejo se že nova kolesa s še bolj hecnimi velikostmi koles.

Dovolj teoretiziranja.

P.S. pozabil sem pripisat, da vizualno nisem ravno navdušen nad temi velikokolesnimi mutanti.

  • Share/Bookmark

Comments 13 komentarjev »

Zakon je zato, da se krši. A ni tako? Vrjetno res, če je čudn. Govora je o  predlogu zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju. Ne bom povzemal kaj piše (se mi ne da), bolj obširno poroča mtb.si, na hitro v nekaj besedah lahko rečemo, da je vožnja s kolesom izven urejenih poti v naši ljubi državi prepovedana in kazniva.

Baje spadamo bajkerji v isto kategorijo kot motokrosisti in štirikolesniki ter delamo škodo naravi in zdraho v hribih. To dobro ve tudi bivši predsednik.

Sam priznam, da se v te stvari in branje zakona prav v detaile ne spuščam, čeprav se me tiče in bi se verjetno moral … me ponavadi prehitro mine. Zakaj? Ne vem, ker se mi zdi naravno, da grem peš v gozd ko se mi zahoče, tako kot ogromno drugih in mi tega nihče ne preprečuje. In pri kolesu je enako.

Da bi se bajkerji širne Slovenije kdaj združili in močno protestirali proti zakonu ter metali granitne kocke v parlament, močno dvomim. Malo se sicer navadni bajkerji bunimo, ko je o tem kaj več govora … na koncu pa vedno čas raje porabimo za furanje.

In kaj točno je moj point?

Da bodo vsi še vedno naprej veselo furali in se požvižgali na zakon. Sploh ker ne poznam primera, ko bi kdo zaradi tega kdaj plačal kazen ali imel težave s kakršnimikoli uradnimi osebami (ali sploh kdo izvaja nadzor zakona?).  Največ bo na koncu izgubila itak država sama … zakaj bi privablajali k nam bajkerje, ki bi tu pustili nekaj  € in se morda še kdaj vrnili, ko pa lahko raje prodajamo vintje vsem tistim, ki se peljejo čez Slovenijo furat v druge države. Tako pač je.

In če se slučajno že zgodi, da me kdo lovi po gozdu, bom dal pač glavo med kolena in šel do daske. Če me ujame mu z veseljem plačam še pivo (upam, da se zdaj ne spravijo name, žeja je namreč huda reč).

  • Share/Bookmark

Comments 1 komentar »

Že odkar sem v xc vodah gledam kako folk različno dojem xc. Nekateri ga dojemajo bolj iz cestarske strani kolesarjenja, drugi bolj iz mtb. V šali bi jih lahko delili tudi na tiste iz vzhodne in zahodne strani Trojan … s tem, da seveda večina tistih na vzhodni strani Trojan živečih stvari dojema bolj cestarsko (vpliv makedamskih poti, ki vodijo na Pohorje?)

Sam sem vedno na vse skupaj gledal bolj iz mtb plati, verjetno tudi zato ker nikoli nisem bil res noro dobr na sam klanec in sem zato bolj izkoriščal druge prednosti, sigurno pa zato ker mi je mtb veliko bolj zabaven kot nabijanje kilometrov po cesti in neskončno gonjenje v klanec.

Od kar nisem več aktiven tekmovalec mi je gravitacijski del mtbja še nekoliko bliže … in ugotavljam, da je na koncu itak daleč najbolj pomemben ˝fun˝ faktor.

V zadnjem času sem tako malo razmišljal in razpravljal s folkom kako bi ahko spedenali xc dirke, da bi bile bolj zanimiv, bolj privlačne,  da bi kros spet pridobival gledalce in dobil kaj večjo medijsko podporo tudi zunaj zgolj mtbju namenjenih medijev. Nasploh mam občutek, da kros zadnja leta rešuje samo še to da je olimpijska disciplina …

Lahko je zlo preprosto … xc dirkam odvzamemo nekaj podobnosti s cestnim kolesarjenjem in dodamo več fun faktorja … v detailih pa takole (kar po alinejah, da bo bolj jasno)

-  znebimo se kondomov (za vse, ki vam izraz ni poznan, to so oprijeti lajkra dresi). Z lahkoto bi se xc fural v bolj vsegorskih opravah, v širših hlačah in majicah.  S tem bi bila scena gotovo bolj ˝kul˝ in bolj povšeči novodobni mladini, ki jim je v prvi vrsti pomembno, da so kul … sicer pa kdo bi jim zameril,  gotovo si težko vzamejo za idola modela v oprijetih pajkicah s pobritimi nogami …

- skrajšati dirke in jih narediti hitrejše, proge bolj tehnične … deloma to UCI že počne, kar je gotovo prvi korak v pravo smer.

- Sam mislim, da bi bil xc izjemno zanimiv, ko bi bil tako zahteven, da bi se vsi tekmovalci odločili za polnovzmetena kolesa … oz. še bolje, ko bi bil tako zahteven, da bi vsi furali na recimo fulijih z okoli 11kg in nekje 120mm hoda. Proge bi lahko oblikovali tako, da bi bila na spustih (pač kjer je mogoče) večja izbira liniji, kakšen chickenway, pa kakšna bolj zahtevna bližnjica, ki bi nagradila tiste, ki bi sfurali in kakšno sekundo naložila tistemu, ki bi šel naokrog….tudi vzponi po speglanih travnikih in asflatu ˝smrdijo˝ in bi lahko bili bilj tehnični in tako tudi bolj atraktivni.

In še najbolj pomembno, kar me je izjemno motilo že v času ko sem dirkal … tehnične del proge, ki je tako zahteven, da grejo vsi od prvega do zadnjega peš je BREZVEZEN! Ker  to NI potem tehničlni del, ampak PEŠ del proge …. tehnični del proge je nekaj, kar dobr tekmovalec sfura, slab pač ne … ali pa dobr sfura hitreje kot slabši …to je zame tehnični odsek proge.

- Svetovni pokal bo morda počasi dobil neko podobno obliko kot ga ima v smučarskih tekih … discipline XC, Maraton in Šprint (Eliminator?), ki skupno štejejo za pokal in pa posamezna razvrstitev v posamezne discipline. To se mi zdi supr. Sploh xc šprint!

Na koncu pa še to, da na kros sceni manjka prava zvezda  ali dominantna oseba (lahko tudi posebna če hočete), ki bi se znal tudi malo stržit in bil recimo Steve Peat ali CG xcja … No, nekaj se trudi Fumič mlajši, ampak nima stila in ne vem če mu ravno uspeva (kompresijske nogavice do kolen pač niso kul, dirkanje z očali k si jih stisnu punci iz nočne omarce pa tudi ne … sori!)

Še bi se kaj našlo, ampak je prevroče za razbijanje po tipkovnici…

No preden se vsujejo komentarji, da lahko sam kaj naredim v to smer, pa da ni pogojev,  denarja in da je to nemogoče …to je zgolj moje razmišlanja, moje videnje … vem, da v praksi vse to ni izvedljivo in mogoče … upam, da bo vsaj del tega kdaj prisoten, vsaj razvoj koles gre v to smer … kar mi je čist všeč!

  • Share/Bookmark

Comments 7 komentarjev »

Vsak bajker ima svoje lokalne potke, proge, hribe. To so une potke, k jih ima ˝nadrkane´ v nulo in bi celo lahko povedu, če je kakšen kamn obrnjen v drugo smer kot je bil med zadnjim (včerajšnjim?) furanjem. Do teh lokalnih potk, singlc, spustov, prog, karkol pač že ma vsak bajker poseben odnos, ker so pač njegov, domače, prve, posebne, najboljše … bla bla bla.

Nekaj je verjetno tudi na tem, da je ta lokalni bajker na teh potkah pustil tudi največ krvi in staknu največ odrgnin, vrjetno pa tudi pridelal najvec švica (s kolesom in z lopato, sj veste kako gre to…).

Ampak zakaj zavrga, bi človk skoz nažigu iste single, spuste, vzpone? Ok, recimo saj si lahko na spustu še nekaj sekund hitrejši, ampak nekje ima tudi fizika meje, sploh če kot rajder ne napreduješ. Aha, kle je pa problem … kako napreduješ če skoz vozš isto? Odgovor je res simpl, zlo težko.

Če želiš biti boljši, je treba furat čimevč vsega in čimbolj raznolik teren.

Treba je raziskovat še sosednje hribe, sosednjo vas, občino … kamorkoli prideš moraš imeti ˝nos˝, da najdeš kakšno lepo turo, progo, spust in valda singlo … lahko bi rekl da more met pravi bajker ˝nos˝ za single, da jih zavoha.

Saj vem, da se malo hecno sliši, ampak gotovo se  je že skor vsakmu nardil, da je šel h komu furat, tip te pa potem vlači po nekih brezveznih kolovozih ali neprevoznih z robidovjem zaraščenih poteh. Takšnim je treba lepo objasnit, da to ni to in se zanest na svoj ˝nos˝.

Med preteklimi prazniki sem imel sam kar dobr nos med bajkerskim dopustom našel kar nekaj luštnih trailov

Sweet dilema, left or right...

Sweet dilema, left or right...

P.S. nisem obupal nad blogom, preprosto je zmanjkovalo energije za pisanje, razmišljam pa tudi o selitvi.

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »