Jeri´s mtb blog

Zakon je zato, da se krši. A ni tako? Vrjetno res, če je čudn. Govora je o  predlogu zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju. Ne bom povzemal kaj piše (se mi ne da), bolj obširno poroča mtb.si, na hitro v nekaj besedah lahko rečemo, da je vožnja s kolesom izven urejenih poti v naši ljubi državi prepovedana in kazniva.

Baje spadamo bajkerji v isto kategorijo kot motokrosisti in štirikolesniki ter delamo škodo naravi in zdraho v hribih. To dobro ve tudi bivši predsednik.

Sam priznam, da se v te stvari in branje zakona prav v detaile ne spuščam, čeprav se me tiče in bi se verjetno moral … me ponavadi prehitro mine. Zakaj? Ne vem, ker se mi zdi naravno, da grem peš v gozd ko se mi zahoče, tako kot ogromno drugih in mi tega nihče ne preprečuje. In pri kolesu je enako.

Da bi se bajkerji širne Slovenije kdaj združili in močno protestirali proti zakonu ter metali granitne kocke v parlament, močno dvomim. Malo se sicer navadni bajkerji bunimo, ko je o tem kaj več govora … na koncu pa vedno čas raje porabimo za furanje.

In kaj točno je moj point?

Da bodo vsi še vedno naprej veselo furali in se požvižgali na zakon. Sploh ker ne poznam primera, ko bi kdo zaradi tega kdaj plačal kazen ali imel težave s kakršnimikoli uradnimi osebami (ali sploh kdo izvaja nadzor zakona?).  Največ bo na koncu izgubila itak država sama … zakaj bi privablajali k nam bajkerje, ki bi tu pustili nekaj  € in se morda še kdaj vrnili, ko pa lahko raje prodajamo vintje vsem tistim, ki se peljejo čez Slovenijo furat v druge države. Tako pač je.

In če se slučajno že zgodi, da me kdo lovi po gozdu, bom dal pač glavo med kolena in šel do daske. Če me ujame mu z veseljem plačam še pivo (upam, da se zdaj ne spravijo name, žeja je namreč huda reč).

Že odkar sem v xc vodah gledam kako folk različno dojem xc. Nekateri ga dojemajo bolj iz cestarske strani kolesarjenja, drugi bolj iz mtb. V šali bi jih lahko delili tudi na tiste iz vzhodne in zahodne strani Trojan … s tem, da seveda večina tistih na vzhodni strani Trojan živečih stvari dojema bolj cestarsko (vpliv makedamskih poti, ki vodijo na Pohorje?)

Sam sem vedno na vse skupaj gledal bolj iz mtb plati, verjetno tudi zato ker nikoli nisem bil res noro dobr na sam klanec in sem zato bolj izkoriščal druge prednosti, sigurno pa zato ker mi je mtb veliko bolj zabaven kot nabijanje kilometrov po cesti in neskončno gonjenje v klanec.

Od kar nisem več aktiven tekmovalec mi je gravitacijski del mtbja še nekoliko bliže … in ugotavljam, da je na koncu itak daleč najbolj pomemben ˝fun˝ faktor.

V zadnjem času sem tako malo razmišljal in razpravljal s folkom kako bi ahko spedenali xc dirke, da bi bile bolj zanimiv, bolj privlačne,  da bi kros spet pridobival gledalce in dobil kaj večjo medijsko podporo tudi zunaj zgolj mtbju namenjenih medijev. Nasploh mam občutek, da kros zadnja leta rešuje samo še to da je olimpijska disciplina …

Lahko je zlo preprosto … xc dirkam odvzamemo nekaj podobnosti s cestnim kolesarjenjem in dodamo več fun faktorja … v detailih pa takole (kar po alinejah, da bo bolj jasno)

-  znebimo se kondomov (za vse, ki vam izraz ni poznan, to so oprijeti lajkra dresi). Z lahkoto bi se xc fural v bolj vsegorskih opravah, v širših hlačah in majicah.  S tem bi bila scena gotovo bolj ˝kul˝ in bolj povšeči novodobni mladini, ki jim je v prvi vrsti pomembno, da so kul … sicer pa kdo bi jim zameril,  gotovo si težko vzamejo za idola modela v oprijetih pajkicah s pobritimi nogami …

- skrajšati dirke in jih narediti hitrejše, proge bolj tehnične … deloma to UCI že počne, kar je gotovo prvi korak v pravo smer.

- Sam mislim, da bi bil xc izjemno zanimiv, ko bi bil tako zahteven, da bi se vsi tekmovalci odločili za polnovzmetena kolesa … oz. še bolje, ko bi bil tako zahteven, da bi vsi furali na recimo fulijih z okoli 11kg in nekje 120mm hoda. Proge bi lahko oblikovali tako, da bi bila na spustih (pač kjer je mogoče) večja izbira liniji, kakšen chickenway, pa kakšna bolj zahtevna bližnjica, ki bi nagradila tiste, ki bi sfurali in kakšno sekundo naložila tistemu, ki bi šel naokrog….tudi vzponi po speglanih travnikih in asflatu ˝smrdijo˝ in bi lahko bili bilj tehnični in tako tudi bolj atraktivni.

In še najbolj pomembno, kar me je izjemno motilo že v času ko sem dirkal … tehnične del proge, ki je tako zahteven, da grejo vsi od prvega do zadnjega peš je BREZVEZEN! Ker  to NI potem tehničlni del, ampak PEŠ del proge …. tehnični del proge je nekaj, kar dobr tekmovalec sfura, slab pač ne … ali pa dobr sfura hitreje kot slabši …to je zame tehnični odsek proge.

- Svetovni pokal bo morda počasi dobil neko podobno obliko kot ga ima v smučarskih tekih … discipline XC, Maraton in Šprint (Eliminator?), ki skupno štejejo za pokal in pa posamezna razvrstitev v posamezne discipline. To se mi zdi supr. Sploh xc šprint!

Na koncu pa še to, da na kros sceni manjka prava zvezda  ali dominantna oseba (lahko tudi posebna če hočete), ki bi se znal tudi malo stržit in bil recimo Steve Peat ali CG xcja … No, nekaj se trudi Fumič mlajši, ampak nima stila in ne vem če mu ravno uspeva (kompresijske nogavice do kolen pač niso kul, dirkanje z očali k si jih stisnu punci iz nočne omarce pa tudi ne … sori!)

Še bi se kaj našlo, ampak je prevroče za razbijanje po tipkovnici…

No preden se vsujejo komentarji, da lahko sam kaj naredim v to smer, pa da ni pogojev,  denarja in da je to nemogoče …to je zgolj moje razmišlanja, moje videnje … vem, da v praksi vse to ni izvedljivo in mogoče … upam, da bo vsaj del tega kdaj prisoten, vsaj razvoj koles gre v to smer … kar mi je čist všeč!

Vsak bajker ima svoje lokalne potke, proge, hribe. To so une potke, k jih ima ˝nadrkane´ v nulo in bi celo lahko povedu, če je kakšen kamn obrnjen v drugo smer kot je bil med zadnjim (včerajšnjim?) furanjem. Do teh lokalnih potk, singlc, spustov, prog, karkol pač že ma vsak bajker poseben odnos, ker so pač njegov, domače, prve, posebne, najboljše … bla bla bla.

Nekaj je verjetno tudi na tem, da je ta lokalni bajker na teh potkah pustil tudi največ krvi in staknu največ odrgnin, vrjetno pa tudi pridelal najvec švica (s kolesom in z lopato, sj veste kako gre to…).

Ampak zakaj zavrga, bi človk skoz nažigu iste single, spuste, vzpone? Ok, recimo saj si lahko na spustu še nekaj sekund hitrejši, ampak nekje ima tudi fizika meje, sploh če kot rajder ne napreduješ. Aha, kle je pa problem … kako napreduješ če skoz vozš isto? Odgovor je res simpl, zlo težko.

Če želiš biti boljši, je treba furat čimevč vsega in čimbolj raznolik teren.

Treba je raziskovat še sosednje hribe, sosednjo vas, občino … kamorkoli prideš moraš imeti ˝nos˝, da najdeš kakšno lepo turo, progo, spust in valda singlo … lahko bi rekl da more met pravi bajker ˝nos˝ za single, da jih zavoha.

Saj vem, da se malo hecno sliši, ampak gotovo se  je že skor vsakmu nardil, da je šel h komu furat, tip te pa potem vlači po nekih brezveznih kolovozih ali neprevoznih z robidovjem zaraščenih poteh. Takšnim je treba lepo objasnit, da to ni to in se zanest na svoj ˝nos˝.

Med preteklimi prazniki sem imel sam kar dobr nos med bajkerskim dopustom našel kar nekaj luštnih trailov

Sweet dilema, left or right...

P.S. nisem obupal nad blogom, preprosto je zmanjkovalo energije za pisanje, razmišljam pa tudi o selitvi.

It is all fun&games till someone get hurt, bi rekli Američani. Bo že kaj res na tem … tudi v mtb je podobno. Ko te enkrat resno ˝prizemlji˝ ni več tako zabavno, gravitacija je zahrbtna teta. Na srečo (tok tok na les) se večina padcev konča brez omembe vrednih posledic.

Sam sem mnenja, da so mora kakšno manjše pluženje po tleh zgoditi od časa do časa, saj samo tako veš kje je meja do katere lahko greš in jo lahko premakneš više. Vsega tega pa brez veliko furanja seveda ni …

Tudi veliko furanja in vsemogočih razmerah pa te ne naredi vsemogočega, čeprav nekateri res izgledajo tako, ko jih vidiš furat.

Tako se dogajajo tudi precej hude poškodbe in grdi padci. En hujših in bolj odmevnih crashov je padec  Tare Llanes.

Po padcu je ostala paralizirana od pasu navzdol. Ko gledam te stvari me vedno zmrazi … med užitkom in zabavo je do ˝sranja˝ res zelo tanka črta, ki jo lahko vsak izmed nas zelo hitro prestopi.

Normalno da o tem ne razmišljaš (tudi ko greš z avtom kam navadno ne razmišljaš, da gre lahko kaj narobe ne?), kar pa tudi ne pomeni da na vsakem spustu nažgeš navzdol brez premišlevanja in pomislekov (za razliko od kakšnih voznikov?!). Zato je poznavanje svojih sposobnosti in dobra pripravljenost še toliko bolj pomembna.

Sicer pa vsak zase najbolje ve kaj dela …

Da ne izpadem kot kakšen MTB Žlender (al kaj je un model k je že sto let v svetu za preventivo v prometu al karkol je) si poglejte ta link in trailer fima o Tari in ostalih.

Po ogledu tega se mi moji problemi zdijo manjši … res imajo voljo do življenja!Carji!

Zadnjih nekaj dni ˝domujem˝ v Ribnici. Večino sicer zabijem med zapiski in skriptami (takšni časi so zdj žou) seveda pa najdem tudi čas, da skočim malo na kolo. Kdo bi si mislu, da bom kdaj fural po teh koncih, sploh ne sredi zime po snegu …

Snega je ravno prav za furat, poleg tega so vse single na ˝lokalnem rekreacijskem˝ hribu Sveti Ani (rekreacijskega pomena nekaj takšnega kot Svibno za Litijo) dobro obiskane.

Slednje pomeni dvoje, da je sneg potlačen, oprijem vrhunski, tko da se res lepo pelje in seveda, da je na poteh tudi dosti pohodnikov (kar pa tudi vemo kaj pomeni – pazi na ljudi).

Navzgor seveda ne gre stalno na kolesu, na najbolj strmih in spolzkih delih je pač treba peš. Nč tazga, paše zraven.

Po včerajšnjem iskanju in spoznavanju poti, sem bil danes spet v akciji. Na vrhu sta me takoj ogovorila dva lokalca, bajkerja normalno.

˝A dost kle furaš?˝

Po mojem negativnem odgovoru, sledi stalna bajkerska … ˝Se nama je zdel ja, tuki nima noben tazga kolesa˝

Itak, se nisem pozabil informirat o gradnji downhill proge na sosednjem hribu in vprašat za ta hude single in fure. Mogoče gremo celo kdaj na kakšno turo, da mi še malo razkažejo naokrog.

Spust je hud, linije med skalami in slajdanje čez ledene ovinke … very nice! Na koncu malo zebe, ampak užitek in nasmeh odtehta vse …

Ostalo pa na fotkah.

Peglaj!!

Zimska idila

P.S. Medveda nisem srečal

Kakšne so navade in manire v teh blogerskih vodah ne vem (ej še vedno sem samo bajker, ki občasno kaj napiše), ampak zgleda je popularno, da se objavi kolk je imel obiska na blogu in kaj se je najbolj bralo.

Se bom še jaz zgledoval po njih in predstavil dejstva, evo jih:

V koledarskem letu 2010 sem zabeležil malenkost manjk kot 8000 obiskov ( 7976 če sm natančen), od tega 3747 ˝unikatnih˝ obiskov. Cifra je nekoliko manjša kot tista iz leta 09, ko sem se pridružil blogerski smetani zbrani.  Dejstvo je da sem tudi spisal precej manj objav, samo 20 v celem letu. Ni bilo časa, energije, volje…

V letu 2009 sem napisal skoraj še enkrat toliko objav in sicer 39 in zabeležil skoraj 4000 obiskov več.

Daleč največ obiska je imela v lanskem letu objava moderno je biti kolesar. Očitno res.

1235 obiskovalcev je pogledalo to objavo, sigurno je ta cifra tako velika tudi zato, ker se je naslov valjal na Siolu.

To je moja kratka statistika.  Za enga prdca, ki se vozi z mtb-jem in kdaj kaj napiše niti ni tako slabo.

Se v letošnjem letu potrudim za kaj več rednega in zanimivega branja.

Vsak od nas je fan kakšne stvari ..

Sam sem fan, kar nekaj stvari v lajfu. Vrjetno bi bilo tega preveč, da bi našteval vse zdaj, če pa se omejimo na bende in takšne scene (moja prva asociacia ob besedi fan – kao fan banda, itd) sem gotovo največji fan benda Millencolin…

Pozitiv vabrejšn!

O ostalih stvareh pa drugič

Gospod bivši prezident naše ljube Slovenije, se očitno spozna tud na mtb in njegov vpliv na okolje. Svašta!

Posnel Anže Furlan

Verjetno ste že vsi opazili da velika večina tistih, ki občasno premakne svojo rit (beri športa) nosi neke gumijaste zapestnice. Temu gumijastemu čudu se reče Power Balance in naj bi s pomočjo vgrajenega holograma uravnaval energijo v telesu in s tem izboljšal ravnotežje.

˝Čudo˝ sem prvič videl kakšno leto in pol nazaj … in ko tiste, ki to nosi vprašaš če kaj deluje je odgovor ponavadi: ˝Jah kaj pa vem … ˝ al pa pri tistih bolj dovzetnih za te neumnosti˝Jes nič ne čuitim, ampak se mi zdi da pa je res mal bolš, sploh kadar sm tko na meji da zgubim ravnotežje …˝

Itak!  Če bi Steve Peat to uporablju bi biu vrjetno svetovni prvak v spustu že mnogo prej kot šele lansko sezono … škoda za Steva! Šala seveda!

Dejansko je tako, da vse te in podobne stvari delujejo toliko, kolikor je tvoja glava dovzetna za njih … sam nisem preveč dovzeten za te zadeve, če se mi že kakšna zdi ok jo probam, drugače tud to ne (a morem posebaj povdarit da tega nisem probu?). Sam bolj vrjamem v to, da čarvonije ne delujejo in da bližnjic vsaj pri treningu in teh stvareh ni, ne obstajajo … simple as that!

Danes sem na netu naletel na tole, kjer če res na hitro povzamem, na koncu po testiranju zapestnice zaklučijo takole:

˝The band was tested at CHOICE under controlled lab conditions which showed it did little else than empty purchasers’ wallets.˝

Po naše bi rekli temu, da ti drago prodajo nekaj, kar sploh ne deluje.

No, ubistvu nič novga, sem si že skoz mislu da je temu tako, zdaj sem dobil le še potrdilo.

Sicer pa klasična zgodba, ki jih je bilo že miljone in jih še veliko bo (očitno).  Zgleda grejo vse tako (ali zelo podobno): Spomnimo se nekaj kar naj bi delovalo (če bo fino, če ne pa tudi fino), mastno plačamo parim športnim zvezdam, da to nosijo, stvar prodajamo po celem svetu za nerazumno visoko ceno … naredimo iz tega mit in smo bogati.

Svaka čast, ne za zapestnico pač pa za nateg in marketing.

Naš lokalni underground živi že od nekdaj … v začetku prejšnjega stoletja je bil blizu mojega doma rudnik Sitarjevec, kjer so pod istoimenskim hribom kopali svinčevo rudo. Rudnik že kakšnih mislim da 50 ali malo več let ne obratuje več, undergorund pa še vedno živi. No, samo mal so se prestroktorirali … in ga furajo drugi ljudje v bolj dobičkonosnih vodah. Predvidevam, spoznam se ravno ne, oči pa na srečo useeno imam (ušesa tud).

No, zadnje čase je precej govora o tistem prvem undergroundu, torej o zaprtem rudniku Sitarjevec. Rudnik je menda nevaren, ker ni bil strokovno zaprt. Mestu Litija, ki leži direktno pod tem hribom pa grozi zalitje s strupenim muljem in vodo, ujeto v notranjosti hriba.

Ne vem … o zaprtju, kamninah, lepotah samega rudnika nimamo pojma in ne mislim sodit in pametovat o tem … čeprav je menda notranjost precej edinstvena in zanimiva.

Precej je bilo že debat, razprav in pametovanj kako in kaj bi bilo najbolje urediti rudnik … vrjetno se spet zatakne pri denarju, če ne tam pa gotovo pri kakšnih osebnih interesih ali lokalnih civilnih iniciativah (Slovenija, od kod lepote tovoje …)

No, vrjetno se bo še dolgo časa govorilo in enkrat v prihodnosti (če ne prej, ko se bo res kaj ´slabega´zgodilo) moreda le kaj premaknilo. Bomo videli …

Jaz predlagam, da se rudnik uredi po koroškem vzoru … torej tako, da se lahko z lučko na kolesu ali čeladi zapodiš v podzemlje. Preden se kdo začne usajat, da to tukaj ni mogoče, naj se zaveda da je to samo moje pametovanje in razmišljanje … kakšne so dejanske možnosti za to, kakšna je velikost rovov …itd, nimam pojma.

Je pa zadeva za obiskovalce lahko mnogo bolj zanimiva kot klasični muzeji v rovih, rudniki … ki jih vrjetno obiskujejo itak samo še opokojenci med izleti v neznano in osnovnošolci.

S tem bi bili lahko tudi v naših krajih vsaj malo inovativni (tople vode, kot je videti zgoraj ravno nebi odkrili) in bi bili dejansko po čem poznani … stvar bi se dalo še razširiti s kakšnimi bajkanjem po okoliških hribih … itd.

Vrjetnost, da se vse to zgodi je gotovo zelo majhna (pa če tudi bi že bilo tehnično izvedljivo) … razlogov je ogromno … se ne splača, ne pustijo, so proti, ˝kdo bo pa to gledu˝, ˝kdo bo pa pršu v Litijo˝… bi se še najdl.

Smo pač Slovencljni … referendum, goveja župa, gasilci, gloncanje avta na sončno soboto so pač zakon!

˝Kuko že rečejo amerikanci? Fink avdsajd d boks? Kuha pa tu pomen?˝

Bo kdaj tudi v naših krajih mtb pod zemljo?