Zelo malo je verjetno, da vsi tisti ki poznate ˝svetlo˝ stran mtb-ja poznate njegovo temno stran, še manj verjetno je da bi poznali zgolj temno plat.

Ubistvu je ta dark side neka nadgradnja, tiste svetle plati. Nadgradnja v smislu, da se več dogaja, je vse novo … če mal zafilozofiram, je to že neka nova dimenzija furanja.

Tistim, ki veste za kaj gre je že jasno, da je govora o nočnem furanju ali nočni bajkerski izmeni. V nočno izmeno se spodobi it predvsem jeseni in pozimi, ko je kratek dan, ni veliko časa ali pa samo kadar se ti zahoče nekaj malo drugačnega.

No, da ne bom preveč pameten, sam tega spet ne prakticiram spet tooooookkkk zlo pogosto. Ubistvu sem v  teh dneh nekaj fural ponoči po zelo dolgem času in me je navdušilo veliko bolj kot pred leti … mogoče sem takrat drugače gledal na vse skupaj.

Dejstvo je, da je to nekaterim totalno mim … že sam mtb, kje da bi se ga lotil šele ponoči z lučko na balanci in sam v gozdu.

Občutki so sprva malo mešani, ampak ko se enkrat malo ufuraš po par 100m v hostici je supr … pod gumami šumenje debele preproge iz jesenskega listja, naprej vidiš zgolj tok kot svetu lučka, ko pogledaš malo naokrog pa še veliko manj kot če nebi imel lučke … ker so oči še bolj blesove, ker so navajene na nekaj svetlobe iz lučke pred seboj.

Treba je dat na off in počasi plezat navzgor proti vrhu vzpona, pogledat kako svetjo zvezde in se vidi luna … mind clearing, uživancija!

Na vrhu nažgeš jakost lučke kokr pač da in si za navzdol lahko privoščiš dasko tudi na vseh s planinci in pešci podnevi polnimi potkami.  Jah kaj hočmo, tisto kar je nedosegljivo (beri preveč pešcev na poteh) je vedno najslajše in vrjemte ponoči ni nobenga … vroommm, vrrroommmmmm in big smile.

Na hitro bi bile to vse lepote temnih strani mtb-ja … lahko pa napišem še kaj o  temnih straneh ˝temne˝strani mtb-ja, po vrsti:

- ko omeniš da greš, te 90 % ljudi gleda postrani ( ostalih 10 % bi šlo zravn ali pa so ljubosumni ker ne morejo it)

- vseh teh 90 % ljudi te želi prepričati da je to noro nevarno (ne štekam kaj je drugač kot podnevi – luči so dovolj močne in se vidi čist dobro!)

- medvedje, živali?! (hm…a res mislte, da se  medo nebi ustrašu ko prsopihaš, priropotaš in prisomiš s tisto lučjo na balanci? Sicer pa saj se podnevi ne izselijo iz hoste ne?)

- kaj če padeš al pa se ti kaj zgodi?! (padem lahko tud podnevi .. kaj je torej drugač? vedno se lahko kaj zgodi … to je pa dejstvo, če te to resno skrbi se ne it mtbja)

- še vedno se ne morte izogn prepričevanju punce, mati, sestre, brata, stare mat/fotra al kogarkol pač že, da je ravn en tok  navarno kot vožnja z avtom (lih en tok šans maš da se kaj nardi), hodt sred noči po Tivoliju domou iz party-ja… izbereš poljubno glede na to komu razlagaš da ni nevarno

Vrjetno pa pomaga, da nimaš bujne domišlije in da ne vidiš v vsakem drevesu vsega česar tam v resnici ni.

Foto: ride 24/7

  • Share/Bookmark


2 odgovorov v “The dark side of MTB”

  1.   blaž pristovnik pravi:

    Ta slika pa prikazuje, kar orng svetlobni snop. Poskusi s klasičnimi lučkami, na AA baterije pa boš videl, zakaj sem še vedno malo sumničljav. :) Ja bo treba enkrat to “probati”. Me res zanmima kakšen je feeling.
    Trajbaj, trajbaj in sveti. ;)

    Fajn se mej.

  2.   puhek pravi:

    po šumi ponoč je čist fajn .. pozimi u 10+cm snegu ponoči je tud fajn dokler ni sneg preglobok :3

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !