Arhiv

It is all fun&games till someone get hurt, bi rekli Američani. Bo že kaj res na tem … tudi v mtb je podobno. Ko te enkrat resno ˝prizemlji˝ ni več tako zabavno, gravitacija je zahrbtna teta. Na srečo (tok tok na les) se večina padcev konča brez omembe vrednih posledic.

Sam sem mnenja, da so mora kakšno manjše pluženje po tleh zgoditi od časa do časa, saj samo tako veš kje je meja do katere lahko greš in jo lahko premakneš više. Vsega tega pa brez veliko furanja seveda ni …

Tudi veliko furanja in vsemogočih razmerah pa te ne naredi vsemogočega, čeprav nekateri res izgledajo tako, ko jih vidiš furat.

Tako se dogajajo tudi precej hude poškodbe in grdi padci. En hujših in bolj odmevnih crashov je padec  Tare Llanes.

Po padcu je ostala paralizirana od pasu navzdol. Ko gledam te stvari me vedno zmrazi … med užitkom in zabavo je do ˝sranja˝ res zelo tanka črta, ki jo lahko vsak izmed nas zelo hitro prestopi.

Normalno da o tem ne razmišljaš (tudi ko greš z avtom kam navadno ne razmišljaš, da gre lahko kaj narobe ne?), kar pa tudi ne pomeni da na vsakem spustu nažgeš navzdol brez premišlevanja in pomislekov (za razliko od kakšnih voznikov?!). Zato je poznavanje svojih sposobnosti in dobra pripravljenost še toliko bolj pomembna.

Sicer pa vsak zase najbolje ve kaj dela …

Da ne izpadem kot kakšen MTB Žlender (al kaj je un model k je že sto let v svetu za preventivo v prometu al karkol je) si poglejte ta link in trailer fima o Tari in ostalih.

Po ogledu tega se mi moji problemi zdijo manjši … res imajo voljo do življenja!Carji!

  • Share/Bookmark

Comments 1 komentar »

Zadnjih nekaj dni ˝domujem˝ v Ribnici. Večino sicer zabijem med zapiski in skriptami (takšni časi so zdj žou) seveda pa najdem tudi čas, da skočim malo na kolo. Kdo bi si mislu, da bom kdaj fural po teh koncih, sploh ne sredi zime po snegu …

Snega je ravno prav za furat, poleg tega so vse single na ˝lokalnem rekreacijskem˝ hribu Sveti Ani (rekreacijskega pomena nekaj takšnega kot Svibno za Litijo) dobro obiskane.

Slednje pomeni dvoje, da je sneg potlačen, oprijem vrhunski, tko da se res lepo pelje in seveda, da je na poteh tudi dosti pohodnikov (kar pa tudi vemo kaj pomeni – pazi na ljudi).

Navzgor seveda ne gre stalno na kolesu, na najbolj strmih in spolzkih delih je pač treba peš. Nč tazga, paše zraven.

Po včerajšnjem iskanju in spoznavanju poti, sem bil danes spet v akciji. Na vrhu sta me takoj ogovorila dva lokalca, bajkerja normalno.

˝A dost kle furaš?˝

Po mojem negativnem odgovoru, sledi stalna bajkerska … ˝Se nama je zdel ja, tuki nima noben tazga kolesa˝

Itak, se nisem pozabil informirat o gradnji downhill proge na sosednjem hribu in vprašat za ta hude single in fure. Mogoče gremo celo kdaj na kakšno turo, da mi še malo razkažejo naokrog.

Spust je hud, linije med skalami in slajdanje čez ledene ovinke … very nice! Na koncu malo zebe, ampak užitek in nasmeh odtehta vse …

Ostalo pa na fotkah.

Peglaj!!

Peglaj!!

Zimska idila

Zimska idila

P.S. Medveda nisem srečal

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

Kakšne so navade in manire v teh blogerskih vodah ne vem (ej še vedno sem samo bajker, ki občasno kaj napiše), ampak zgleda je popularno, da se objavi kolk je imel obiska na blogu in kaj se je najbolj bralo.

Se bom še jaz zgledoval po njih in predstavil dejstva, evo jih:

V koledarskem letu 2010 sem zabeležil malenkost manjk kot 8000 obiskov ( 7976 če sm natančen), od tega 3747 ˝unikatnih˝ obiskov. Cifra je nekoliko manjša kot tista iz leta 09, ko sem se pridružil blogerski smetani zbrani.  Dejstvo je da sem tudi spisal precej manj objav, samo 20 v celem letu. Ni bilo časa, energije, volje…

V letu 2009 sem napisal skoraj še enkrat toliko objav in sicer 39 in zabeležil skoraj 4000 obiskov več.

Daleč največ obiska je imela v lanskem letu objava moderno je biti kolesar. Očitno res.

1235 obiskovalcev je pogledalo to objavo, sigurno je ta cifra tako velika tudi zato, ker se je naslov valjal na Siolu.

To je moja kratka statistika.  Za enga prdca, ki se vozi z mtb-jem in kdaj kaj napiše niti ni tako slabo.

Se v letošnjem letu potrudim za kaj več rednega in zanimivega branja.

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

Vsak od nas je fan kakšne stvari ..

Sam sem fan, kar nekaj stvari v lajfu. Vrjetno bi bilo tega preveč, da bi našteval vse zdaj, če pa se omejimo na bende in takšne scene (moja prva asociacia ob besedi fan – kao fan banda, itd) sem gotovo največji fan benda Millencolin

YouTube slika preogleda

Pozitiv vabrejšn!

O ostalih stvareh pa drugič

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

Gospod bivši prezident naše ljube Slovenije, se očitno spozna tud na mtb in njegov vpliv na okolje. Svašta!

YouTube slika preogleda

Posnel Anže Furlan

  • Share/Bookmark

Comments 5 komentarjev »

Verjetno ste že vsi opazili da velika večina tistih, ki občasno premakne svojo rit (beri športa) nosi neke gumijaste zapestnice. Temu gumijastemu čudu se reče Power Balance in naj bi s pomočjo vgrajenega holograma uravnaval energijo v telesu in s tem izboljšal ravnotežje.

˝Čudo˝ sem prvič videl kakšno leto in pol nazaj … in ko tiste, ki to nosi vprašaš če kaj deluje je odgovor ponavadi: ˝Jah kaj pa vem … ˝ al pa pri tistih bolj dovzetnih za te neumnosti˝Jes nič ne čuitim, ampak se mi zdi da pa je res mal bolš, sploh kadar sm tko na meji da zgubim ravnotežje …˝

Itak!  Če bi Steve Peat to uporablju bi biu vrjetno svetovni prvak v spustu že mnogo prej kot šele lansko sezono … škoda za Steva! Šala seveda!

Dejansko je tako, da vse te in podobne stvari delujejo toliko, kolikor je tvoja glava dovzetna za njih … sam nisem preveč dovzeten za te zadeve, če se mi že kakšna zdi ok jo probam, drugače tud to ne (a morem posebaj povdarit da tega nisem probu?). Sam bolj vrjamem v to, da čarvonije ne delujejo in da bližnjic vsaj pri treningu in teh stvareh ni, ne obstajajo … simple as that!

Danes sem na netu naletel na tole, kjer če res na hitro povzamem, na koncu po testiranju zapestnice zaklučijo takole:

˝The band was tested at CHOICE under controlled lab conditions which showed it did little else than empty purchasers’ wallets.˝

Po naše bi rekli temu, da ti drago prodajo nekaj, kar sploh ne deluje.

No, ubistvu nič novga, sem si že skoz mislu da je temu tako, zdaj sem dobil le še potrdilo.

Sicer pa klasična zgodba, ki jih je bilo že miljone in jih še veliko bo (očitno).  Zgleda grejo vse tako (ali zelo podobno): Spomnimo se nekaj kar naj bi delovalo (če bo fino, če ne pa tudi fino), mastno plačamo parim športnim zvezdam, da to nosijo, stvar prodajamo po celem svetu za nerazumno visoko ceno … naredimo iz tega mit in smo bogati.

Svaka čast, ne za zapestnico pač pa za nateg in marketing.

  • Share/Bookmark

Comments 3 komentarjev »

Naš lokalni underground živi že od nekdaj … v začetku prejšnjega stoletja je bil blizu mojega doma rudnik Sitarjevec, kjer so pod istoimenskim hribom kopali svinčevo rudo. Rudnik že kakšnih mislim da 50 ali malo več let ne obratuje več, undergorund pa še vedno živi. No, samo mal so se prestroktorirali … in ga furajo drugi ljudje v bolj dobičkonosnih vodah. Predvidevam, spoznam se ravno ne, oči pa na srečo useeno imam (ušesa tud).

No, zadnje čase je precej govora o tistem prvem undergroundu, torej o zaprtem rudniku Sitarjevec. Rudnik je menda nevaren, ker ni bil strokovno zaprt. Mestu Litija, ki leži direktno pod tem hribom pa grozi zalitje s strupenim muljem in vodo, ujeto v notranjosti hriba.

Ne vem … o zaprtju, kamninah, lepotah samega rudnika nimamo pojma in ne mislim sodit in pametovat o tem … čeprav je menda notranjost precej edinstvena in zanimiva.

Precej je bilo že debat, razprav in pametovanj kako in kaj bi bilo najbolje urediti rudnik … vrjetno se spet zatakne pri denarju, če ne tam pa gotovo pri kakšnih osebnih interesih ali lokalnih civilnih iniciativah (Slovenija, od kod lepote tovoje …)

No, vrjetno se bo še dolgo časa govorilo in enkrat v prihodnosti (če ne prej, ko se bo res kaj ´slabega´zgodilo) moreda le kaj premaknilo. Bomo videli …

Jaz predlagam, da se rudnik uredi po koroškem vzoru … torej tako, da se lahko z lučko na kolesu ali čeladi zapodiš v podzemlje. Preden se kdo začne usajat, da to tukaj ni mogoče, naj se zaveda da je to samo moje pametovanje in razmišljanje … kakšne so dejanske možnosti za to, kakšna je velikost rovov …itd, nimam pojma.

Je pa zadeva za obiskovalce lahko mnogo bolj zanimiva kot klasični muzeji v rovih, rudniki … ki jih vrjetno obiskujejo itak samo še opokojenci med izleti v neznano in osnovnošolci.

S tem bi bili lahko tudi v naših krajih vsaj malo inovativni (tople vode, kot je videti zgoraj ravno nebi odkrili) in bi bili dejansko po čem poznani … stvar bi se dalo še razširiti s kakšnimi bajkanjem po okoliških hribih … itd.

Vrjetnost, da se vse to zgodi je gotovo zelo majhna (pa če tudi bi že bilo tehnično izvedljivo) … razlogov je ogromno … se ne splača, ne pustijo, so proti, ˝kdo bo pa to gledu˝, ˝kdo bo pa pršu v Litijo˝… bi se še najdl.

Smo pač Slovencljni … referendum, goveja župa, gasilci, gloncanje avta na sončno soboto so pač zakon!

˝Kuko že rečejo amerikanci? Fink avdsajd d boks? Kuha pa tu pomen?˝

Bo kdaj tudi v naših krajih mtb pod zemljo?

Bo kdaj tudi v naših krajih mtb pod zemljo?

  • Share/Bookmark

Comments 2 komentarjev »


Zakaj bi človk pozimi sedu za pečjo in jamru kako je bedna zima? Saj bi tudi jaz raje videl, da bi bilo vsaj ene 20 ° C … ampak kaj čmo jamrat, človk se ne sme pustit na milost in nemilost narave.

Lepo se toplo oblečeš, natakneš nekaj čez usta in nos da ne ˝požreš˝ preveč mrzlega zraka in pičiš na mtb.

Da prideš do prve hoste rabiš kakšnih par 100 m po cest … in tistih par minut, dobiš ogromno začudenih pogledov … folk se vozi nasproti v svojih avtih s klimo nažgano na ful, da jih greje v noge, vsi zadekani v bunde … ti pa se lepo peleš in komi čakaš da prlezš na vrh pruga klanca in ga prtegneš dol po zbitih zmrznejenih tleh in zasneženem razlgedu.

Veselje pokvari le kakšno podrto drevo več zaradi snega, so pa razgledi zato še toliko bolj fascinantni … zasneženo pokraijno, obsijano s soncem raziskovat z mtb = priceless!

  • Share/Bookmark

Comments 2 komentarjev »

Sem se odločil, da občasno spišem kaj bolj ˝resnega˝ (a da lahko tud kaj resnega napišm) o pimpanju in servisiranju koles, tako da pozor na kategorijo pimp my ride … here we go for the first time.

Dostikrat gre takole … ˝Ti stari, a bi ti men povedu kako naj jaz tale bicikel mal nastavm, menjalnike in to, da bo mal bolš delal?˝

Moj odgovor je ponavadi: ˝Da ni tko enostavno, ker ni trik samo v tistih dveh šravkih na menjalniku … ˝

Spet slišm: ˝No, ja boš pa ti men pol tole poštelu če ni samo to trik. ˝

In res ni samo v tem fora, trik je, da mora biti kolo najprej čisto preden se lotimo kakršnega koli nastavljanja kolesa, drugače preprosto ne dela kot bi želeli, četudi vozimo najboljšo in najdražjo opremo priznane firme.

Načinov in izvedb ˝pucanja˝ kolesa je verjetno več kot pa spolnih bolezni (bi rekla Slon in Sadež)

Naj bo spodaj opisana le ena izmed mnogih, ki se je pri meni izkazala za najbolj učinkovito …

Kolesa nikakor ne drgnemo ˝na suho˝, torej brez vode in čistil, ravno priporočljiva pa tudi ni druga skrajnost v obliki ˝štrajfiksov˝ (visokotlačnih čistilcev po slovensko). Ni panike, če od časa do časa uporabimo štrajfiks, ampak redna uporaba le tega za čiščenje kolesa gotovo ne podaljšuje življenja posameznim komponentam.

Priporočam uporabo klasičnega ˝šlavfa˝ priključenega na vodovod, s katerim kolo najprej poškropimo in odstranimo predvsem blat in umazanijo, ki se drži kolesa.

V drugem koraku pripravimo kopel za kolo. V vedru vode raztopimo čistilo, ki je lahko namensko za kolo (nekatera so celo ekološka in prijazna do okolja) ali pa uporabimo kar tistega, ki si ga sposodimo v kuhinji (če se vam ga ne bo dalo vračat v kuhinjo, ga ne stisnt direktno po nedeljskem kosilu)

Kolo nato z mehko gobo obrišemo, nekako tako kot večina Slovencev to počne s svojimi avtomobili ob sončnih sobotnih dopoldnevih, se pravi očistimo vso blato, prah ….

Posebno pozornost posvetimo čiščenju verige in pogonskih sklopov kolesa, saj je čistoča verige bistvena za dobro delovanje pogonskega in menjalnikov, torej črna veriga s ˝pol kile˝ umazanije je no go!

Verigo lahko očistimo z namenskimi čistili za čiščenje verige ali raznimi razmaščevalci, ki jih lahko kupimo v vsaki (kolesarski?) trgovini. Naložba v ta čistila je smiselna in niti ne draga, saj ob rednem čiščenju ne pokurimo veliko teh čistil … je pa res da tista, ki niso povsem namenska za čiščenje verige le to močno izsušijo …

Večina čistil deluje tako, da jih razpršimo po verigi in zobnikih in jih pustimo učinkovati nekaj minut.

Na koncu kolo in predvsem vse pogonske sklope še temeljito izperemo z vodo. Pri tem pazimo, da vode ravno ne ˝točimo˝ v ležaje pest, gonilnega in krmilnega ležaja.

Za tiste bolj hitre, je kolo tako očiščeno in ga le še pustimo da se posuši, 5 minut na soncu je več kot dovolj.

Ostali, ki so bolj natančni se potem kolesa lotijo še s kakšno mehko krpico in čistilom za lesk.

K čiščenju obvezno spada tudi mazanje verige in ˝špric˝ teflonskih ali podobnih sprejov po glavah vijakov kolesa in gibljivih sklopih (prednji, zadnji menjlanik) tako se izognemo rjavenju in zatikanju …

Takšno čiščenje ne vzame več kot 10 minut in je učinkovito in predvsem bike friendly, predvsem pa je šele po takšnem čiščenju prej umazano kolo nato dojemljivo za servis.

Torej se ne čudit če vam umazano kolo na servisu očistijo in vam čiščenje tudi zaračunajo…

Glonc, glonc ... comes together with ridding

Glonc, glonc ... comes together with ridding

  • Share/Bookmark

Comments 2 komentarjev »

Zelo malo je verjetno, da vsi tisti ki poznate ˝svetlo˝ stran mtb-ja poznate njegovo temno stran, še manj verjetno je da bi poznali zgolj temno plat.

Ubistvu je ta dark side neka nadgradnja, tiste svetle plati. Nadgradnja v smislu, da se več dogaja, je vse novo … če mal zafilozofiram, je to že neka nova dimenzija furanja.

Tistim, ki veste za kaj gre je že jasno, da je govora o nočnem furanju ali nočni bajkerski izmeni. V nočno izmeno se spodobi it predvsem jeseni in pozimi, ko je kratek dan, ni veliko časa ali pa samo kadar se ti zahoče nekaj malo drugačnega.

No, da ne bom preveč pameten, sam tega spet ne prakticiram spet tooooookkkk zlo pogosto. Ubistvu sem v  teh dneh nekaj fural ponoči po zelo dolgem času in me je navdušilo veliko bolj kot pred leti … mogoče sem takrat drugače gledal na vse skupaj.

Dejstvo je, da je to nekaterim totalno mim … že sam mtb, kje da bi se ga lotil šele ponoči z lučko na balanci in sam v gozdu.

Občutki so sprva malo mešani, ampak ko se enkrat malo ufuraš po par 100m v hostici je supr … pod gumami šumenje debele preproge iz jesenskega listja, naprej vidiš zgolj tok kot svetu lučka, ko pogledaš malo naokrog pa še veliko manj kot če nebi imel lučke … ker so oči še bolj blesove, ker so navajene na nekaj svetlobe iz lučke pred seboj.

Treba je dat na off in počasi plezat navzgor proti vrhu vzpona, pogledat kako svetjo zvezde in se vidi luna … mind clearing, uživancija!

Na vrhu nažgeš jakost lučke kokr pač da in si za navzdol lahko privoščiš dasko tudi na vseh s planinci in pešci podnevi polnimi potkami.  Jah kaj hočmo, tisto kar je nedosegljivo (beri preveč pešcev na poteh) je vedno najslajše in vrjemte ponoči ni nobenga … vroommm, vrrroommmmmm in big smile.

Na hitro bi bile to vse lepote temnih strani mtb-ja … lahko pa napišem še kaj o  temnih straneh ˝temne˝strani mtb-ja, po vrsti:

- ko omeniš da greš, te 90 % ljudi gleda postrani ( ostalih 10 % bi šlo zravn ali pa so ljubosumni ker ne morejo it)

- vseh teh 90 % ljudi te želi prepričati da je to noro nevarno (ne štekam kaj je drugač kot podnevi – luči so dovolj močne in se vidi čist dobro!)

- medvedje, živali?! (hm…a res mislte, da se  medo nebi ustrašu ko prsopihaš, priropotaš in prisomiš s tisto lučjo na balanci? Sicer pa saj se podnevi ne izselijo iz hoste ne?)

- kaj če padeš al pa se ti kaj zgodi?! (padem lahko tud podnevi .. kaj je torej drugač? vedno se lahko kaj zgodi … to je pa dejstvo, če te to resno skrbi se ne it mtbja)

- še vedno se ne morte izogn prepričevanju punce, mati, sestre, brata, stare mat/fotra al kogarkol pač že, da je ravn en tok  navarno kot vožnja z avtom (lih en tok šans maš da se kaj nardi), hodt sred noči po Tivoliju domou iz party-ja… izbereš poljubno glede na to komu razlagaš da ni nevarno

Vrjetno pa pomaga, da nimaš bujne domišlije in da ne vidiš v vsakem drevesu vsega česar tam v resnici ni.

Foto: ride 24/7

  • Share/Bookmark

Comments 2 komentarjev »