Arhiv za kategorijo “Dirke in trening”

Če je velik dežja, dobimo veliko blata v naravi … in če po vsem tem blatu dirkaš … dobiš na koncu en velik drek … oz si usran, da se lahko 3 dni umivaš pa si še vedno usran! No in točno nekaj takega je bilo preteklo nedeljo v Domžalah na dirki.

Večina proge je bila itak nevozne ali pa si bil vsaj 6 × hitreje če se tekel, na dol pa skoraj da ni bilo za stiskat prednje bremze, ker je prednja guma hitro izgubila poslušnost in šla posvoje … sam sem tudi kakšen spust pretek in bil hitrejši od tistih, ki so se trudili voziti.

Načeloma niti nisem imel nekih pričakovanj pred to dirko, po vsem sranju, ki se mi je dogajalo v zadnjem času sem si želel le normalno priti do konca. No vse skupaj niti ni bilo tolk zlo slabo, je šlo kar ok …. v prvem krogu sem se spet počutil  super in sem se moral spet ˝držat nazaj˝, da nisem pretiraval in šel preveč na dasko.

Dirka se je potem odvijala kar dobro, sem lepo vozil po pameti v svojem ritmu. Proti koncu me je precej zmanjkalo in sem bil zadnje dva kroga res počasen, ampak glede na moj trening zadnje 2 tedna, je bilo to nekako normalno.

Končal sem kot 5. absolutno … rezultati! Večino zaostanka sem  pridelal v zadnjih dveh krogih …

Z mojim nastopom, sem bil kar zadovoljen … bomo videli, kako bo šlo naprej. Verjetno, je bil največji uspeh v nedeljo to, da mi je uspelo doma spucat kolo …. :D

Foto: Uroš Maroh

Blat kokr hočš

Blat kokr hočš

  • Share/Bookmark

Comments 1 komentar »

Vsako pomlad posebaj ugotovim, da ko enkrat posveti sonce in se temperature povzpnejo vsaj tja na 15 °C,  funkcioniram ene 400 × bolje kot pozimi. Veliko bolj sem produktiven, motiviran in razpoložen … pravo nasprotje od zime, ko je dostikrat počutje in razpoloženje podobno vremenu v okolici našega glavnega mesta ( verjetno ni potrebno posebaj razlagat, da je v Lj megle za izvoz?).

Z vsemi zgoraj opisanimi dejavniki, se spremeni tudi moja zavzetost in pristop do treninga …

Kljub vsemu pa še vedno ne znam pojasniti ˝popolenga mrka˝ na dirki v Langenloisu. Kakorkol že, po tej dirki sem bil jezen sam nase, malo tudi drugi name, tako da sem jih tudi ˝slišal˝ (upravičeno!)

Ni prostalo drugega, kot da naredim nekaj težjih treningov in v njih čimbolj uživam in si jih popestritim s kakšnimi zanimivimi mtb potmi.

Nekako mi je očitno uspelo, saj sem preteklo nedeljo v Vrtejbi dirkal precej bolje in bil na koncu 4. Veseli me, da se po popolnem mrku uspem sestavit in predvsem, da uspem preklopiti v glavi … v nedeljo sem si pač rekel, glavo dol in gasa, kar bo pač bo.

Malo mi je sfalilo v prvih dveh krogih na vrhu vzponov, da bi ostal z Budinom in Lovšetom, ki sta kasneje borbala za zmago. Elastika je bila prevelika, nekajkrat sem še priborbal zraven, potem pa me je zmanjkalo.

V kontra veter res nisem hotel gonit sam, tako da sem potem kar počakal grupco, ki je bila kakšnih 20s  za menoj, grupi sva nato z Nočom kmalu pobegnila in skupaj vozila do konca dirke.

Dirkati z Lenartom je vedno zabavno, tipo veliko pove, tako da sem se tudi nasmejal malo vmes … kolikor je pač šlo:D

Proti koncu me je malo pobralo in sem zadnja kroga precej popustil (gel??!?) in vozil skoraj pol minute slabše na krog, kar ni sprejemljvo … tik pred ciljem, nisem imel več niti moči za šprint z Lenartom.

Sem še daleč od tega, da bi bil zadovoljen z mojim dirkanjem, naredil sem nekaj neumnosti, bil malo nestrpen in neučakan, na koncu popustil … ampak useen, vsaj nisem bil turist. Sedaj bomo gradili od tu naprej in vse bo precej lažje.

Dirkam že prihajajoči vikend na dirki italjanskega pokala v Nallsu, konkurenca bo zelo huda, kot vedno na dirkah tega pokala. Ne bo druge kot dat glavo med kolena in gas kolkr da, izgubit itak nimam kaj.

Foto: Tina Perše

dinggg ding ding dingggggg

ding ding dingggggg

Na hupsarje...

Na hupsarje...

Z Lenartom u kwanc

Z Lenartom u kwanc

rezultati

  • Share/Bookmark

Comments 5 komentarjev »

Ni časa, da bi napisal kakšno sočno, žmohtno, frišno objavo. A kaj delam? Hja, pretekli teden sem skoraj kampiral na faksu … ali lepše povedano, visel na obveznih vajah vsak dan od 8h zjutraj pa tja do skoraj 6h zvečer … kar je treba, ni težko baje … ali pač?

Še en teden prej sem se podil s kolesom po slovenski obali in Istri, nabiral sem prve kilometre v dvajsetdesetki in pridno treniral za novo sezono.

Pogled še sedem dni globje v zgodovino razkrije, da sem se teden dni podil po Pokljuki in bližnji okolici … s tekeškim dilam, peš, turno … svašta uglavnem!

Situacija?

Situacija je takšna, da pičim na morje, ko se vreme malo porihta. Moram nabrati čimveč kilometrov na kolesu … upam, da se zima hitro konča, dirke se bližajo, fino bi bilo biti čim več na kolesu, ne pa gazit po snegu cele dneve, že kar precej najeda.

Precej se mi kolca tudi po kakšni luštni singi in novem dirkalnem bolidu … zakaj mormo met zimo? A nebi mogl na kakšn način to prepovedat? Prejšnji vladi bi gotovo uspelo sprejeti kakšen zakon … AHA!

Forma?

Je vedno! Samo kakšna? Na kolesu so bili občutki kar dobri, sploh glede na to, da so bili to prvi kilometri po dolgem času, tako da sem kar zadovoljen.

Za razliko od večine, nisem naredil bajnih kolečin treninga v januarju, sem pa v zgolj nekaj dneh nabral res veliko ur, se pravi kar nekaj precej dolgih treningov. Zaenkrat funkcionira … bomo videli.

Da bo kaj videti pa še nekaj slik:

Foto: Miki in Černi

gasa-po-ceucu

gasa-po-ceucu

Malo sem se trudil tudi smučat

Malo sem se trudil tudi smučat

na vrhu Mrežice

na vrhu Mrežice

Zahod na morju ob koncu treninga, Sečovlje

Zahod na morju ob koncu treninga, Sečovlje

Ko si zjeban po treningu, tud 3 kave več ne pomagajo

Ko si zjeban po treningu, tud 3 kave več ne pomagajo

  • Share/Bookmark

Comments 9 komentarjev »

V nedeljo smo se ganjali na najkrajši xc dirki v Sloveniji, to so veleslavni Mlinčki race. Res da je dirka zelo kratka, ampak je tudi konkurenca za takšno dirko izjemna, glede na dolžino dirke pa se v zaključnem ravninskem delu vedno tudi kar veliko taktizira in bori za pozicije v morebitnem ciljnem šprintu.

Zaradi kroničnega pomanjkanja časa, ne bom dolgovezil in povem samo to, da sem končal kot drugi za Primožem Štrancarjem (z malo manj moje nerodnosti pa bi se lahko končalo tudi drugače).

Vsi željni inforamcijo o Mlinčkih glejte in berite spodaj:

Poročilo dirke by MM

Slike by Černi oz Lavtar

Tudi na mličkih je treba peš

Tudi na mličkih je treba peš

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

Sobotna klasika NI:

- da si mačkast od petkove noči

- da si zaliman zbudiš ob 12h

- da pereš avto in pospravlaš stanovanje

- greš s sitno spremljevalko v trgovino,  kofetkaš cel dopoldne in se pretvarjaš da uživaš

- poslušaš kako mat prstavla piskre za govejo župo na špurgeti

- kako se pri sosedih spet derejo okrog bajte

- kako fotri brkljajo okol vogalov

sobotna klasika je :

- vstaneš okrog 8h,

- spiješ kavo (lokacija varira glede na trentno počutje),

- ob 9h poješ oblilen zajtrk

-  malo pred 11h pa se ob nabijanju muzike začneš tlačti v dres, delat kaj za pod zob in …

ah, kaj bi pisu .. cel dan se preganjaš po hostici in to je to!

Zgleda pa vsaj takole (če ne še bolje) :

FOTO: Černi, zato ga pač ni na fotkah

Za takšne trentke se splača živet, čeprav so včasih tudi naporni … ampak, a sem že reku da se za take trentke splača živet?

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

sem včeraj spet dirkal pravo kros dirko, a ne prvo po poškodbi. Dirkal sem malo že prejšnji vikend. Nekaj vzponov in nek kvazi kros v bližini Delnic na Hrvaškem.

Ne morš da vrjameš, nazadnje sem zares dirkal 17. maja v Premanturi, občutki pa so temu primerni … pomojem, da se z eno besedo temu reče da si štorast na kolesu. Na dol kolo pele mene in ne jaz njega, na gor pa se ulejčm k stara mama s pol litra vina v rit in težkim cekarjem iz štacune.

Počasi se stanje zboljšuje, včeraj sem že lahko dirkal krog in pol in ne samo peljal okoli. Na koncu sem imel nekaj sreče, saj so ostali malo defektirali in sem tako pridobil dva mesta in končal kot 3. pri Elite.

Na čase je tud kaj slišat o tem, da se da z gipsom trenirat in ni treba stagnirat in zgublat forme … že res, ampak čist iskreno povedano nisem imel neke motivacije, še bolj je ubijalo to ker nisem vedel, kdaj naj bi se znebil gipsa in šel spet na kolo.

No, je kar je … bomo že natreniral.

Do konca sezone želim čimveč in kar se da pozno v jesen dirkati, saj se drugače zimsko pripravljalno obdobje uleče kot gradnja slovesnkih avtocest. Forma bo kolikor pač bo … trenirali bomo, nekih hudih planov pa ne delam, saj ne vem koliko mi uspe natrenirati.

Danes imam day off, tko da grem naprej spat!

Good night people and God bless mountainbike!


Poprisilnodopustniškodirkaška fotka

Poprisilnodopustniškodirkaška fotka

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

Dobr je … no, ni dobr! Ubistvu sem prizemljen, se prav se valam doma po stanovanju, grem na kakšno kavo, se malo matram okrog skript in zapiskov … šele zdaj vidim, kolk ma bedn lajf večina študentov. Vse skupi nč pamtnga, sploh pa ne morm nič migat, kar res ubija … ampak to še ne pomeni, da sem zdaj ratu en jamrovček in da se bom smilil samemu sebi in metal puško v koruzo.

Ok, zdaj ste vsi, ki ste prebrali mojo zadnjo objavo pomislni, da se je tipu skisal in da ne več kaj piše … ker je zadnjič samo jamru in napisu, da bo prodal kolo.

Uglavnem, tisti ki ste že razbijal pujsa za moj kolo, kupte si novga (pujsa), ker kolo ne gre nikamor!

Ubistvu niti ni mel namena nikamor it … sploh je vse jokanja, jamranje in smiljenje samemu sebi v prješnji objavi izmišljeno.  Mi je blo pač mal dolgčas in sem iz čiste zabave napisal post v stilu missic, ki jim neuspeh na lepotnem tekmovanju pusti travme in si morajo poiskati strokovno pomč. Odzivi so zanimivi … večina tistih, ki me dobro poznajo pa so takoj vedeli, da mi je očitno dolgčas …

Ok, zdj pa nekaj resnosti … nisem valda vesel da sem se polomil, ampak jebiga takšne stvari pašejo zravn, takšen je ta šport.

Treba se je sprijazniti, prej kot se bolje je zate in za vse okoli tebe … najlepši primer kako dobro prenesti poškodbo je gotovo Tanja in njeni nesečni poškodovani prsti.

Konec tedna se znebim šivov v kolenu, potem pa bomo videli kakšne so možnosti da začnem kaj migat. Letošnje sezone ne bo ostalo več prav veliko, ko bom jaz spet sposoben normalno dirkati, obenem bi se rad dobro pozdravil in imel roko 100 % pozdravljeno in ne nekaj na pol preden se vrnem na kolo. Mudi se mi torej ne, bom pač počel stvari za katere običajno zmanjka časa.

To je to, vsem ki ste kupl, vse kar sem napisal zadnjič pa … ne vrjet vsega kar piše!

  • Share/Bookmark

Comments 7 komentarjev »

Ne vem če ima vse skupaj sploh še smisel, očitno mi ni usojeno priti skozi sezono brez kakšnih pizdarij. Usoda je ena prasica, spet me je zdelala…tokrat sem na treningu v torek grdo padel in si zlomil zapestno koščico schaphoid.

Po skoraj treh tednih bolezni v začetku sezone, sem tokrat ˝dober˝ za okoli osem (8!) tednov. Res ne vem, če še vidim smisel v neskončnem matranju in litrih prelitega znoja, če me vedno doleti kakšno sranje, ravno ko pridem malo v formo … trudim se in trudim, se odpovedujem žurom, pivu in socialnemu lajfu, a ne pridem nikamor. Razmišljam o zaključku … koncu dirkanja, prodaji kolesa, dovol imam …!!

Sploh ker od tega razen redkih trenutkov veselja, nimam nič drugega kot velik minus na tekočemu računu….

Grem žret pain killerje … takšna je moja realnost!

  • Share/Bookmark

Comments 13 komentarjev »

Nič ni večno, tudi forma ne. Zgodi se namreč, kot meni v soboto na dirki na Rogli, da se zaletiš v zid.

V bolj kolesarskem žargonu bi se reklo da te ˝zabije kot vola˝, preprosto ne gre, noge pa so takšne kot bi nekdo izžemal moč iz njih. Meni se je zgodilo, da že 50m po štartu nisem moral držati niti priključka, kaj da bi lahko šele dirkal.

Že ko smo na štartni črti čakali na žvižg sodnika, je bil moj pulz okrog 70 utripov na minuto, kar je precej nenavadno, saj je ponavadi kar nekaj čez 100 (tudi krepko čez 100, odvisno od pomembnosti dirke/živčnosti), takoj po štartu pa mi je bilo že jasno, da to ne bo ravno moj dan. Nekaj časa, sem se tako vlekel naokoli po progi z namenom pripeljati se do konca.

Iz nepovsem pojasnjenih razlogov, se mi občasno dogaja, da se sredi dirke dobesedno ˝ugasnem˝. Doživim ˝blackout˝, zgleda pa nekako tako, kot da bi za trenutek zaprl oči in se nebi zavedal samega sebe.

Nekajkrat se mi je to že zgodilo v preteklosti … naslednji trenutek, ko sem se zavedel pa sem zmeden ležal na tleh in butasto gledal okoli sebe, ker mi ni bilo jasno kaj se je zgodilo. Na srečo se do sedaj še nikoli nisem kaj bolj resno poškodoval, upam da ostane tako…

Pravijo, da se to določenim ljudem dogaja in da ima prste vmes parasimpatikus in da se tu ne da nič narediti, kot iti bolj počasi … kar pa meni vedno ne pomaga.

Ker so mi občutki ugašanja že poznani in na Rogli nisem hotel tvegati kakšnega padca in posledične poškodbe na precej sitnem spust, sem na polovici dirke raje odstopil.

Seveda sem bil deležen pripomb v smislu, da je najlaže odstopiti, da se tega ne dela, kaj se greš, navil ti bomo ušesa … in ostalih neumnosti.

Še dobro, da znam precej uspešno preklopit ušesa na off in se programirat na kimanje (hja, dolg sem mel punco pa se človk navad).

Mislim, saj vem da se ne odstopa, da ti ni fino in bla bla bla, ampak sam pri sebi vem, da kadar se ne čutim dovolj sposobnega, da bi se varno priperljal po spustu je bolj končati, kot se vleči naokoli in se po možnosti razsfukat na spustu.

Ok, valda tega vsi ne bodo nikoli zastopili, ampak itak nima veze.

Še danes nisem siguren, če vem zakaj sem se odločil it naslednji dan dirkat v Premanturo na dirko za pokal Alpe Adria … morda zato, da se bi lahko kopal v morju, če že ne nič drugega.

No, v Puli je bilo počutje sicer nekaj malenkosti bolje, tako da sem celo dirko v lepem turističnem tempu, brez zaganjanja pripeljal do konca. Sem pa vozil iz kroga v krog bolj počasi in proti koncu so se že spet malo ˝prižigale lučke˝, ampak je šlo.

Tik pred ciljem sva z Bajčkom uprizorila še dogovorjeni šprint za 7. mesto in tako gledalcem ponudila nekaj akcije:D

Sedaj bom kakšen teden užival na lagano sportski in prtegnu kakšnga Monsterja…

  • Share/Bookmark

Comments 7 komentarjev »

Druga dirka za slovenski pokal, v odlični organizaciji nekoč mojega kluba Energija Domžale (čestitke vsem organizatorjem, res je bilo super). Odlična, razgibana in na mestih mestih malo tehnična proga. Po dolgem času res pravi kros, tako proga kot dolžina dirke … takšne imam najrajši.

Med tednom sem dva težja treninga opravil na progi v Domžalah, počutje in občutki pa so bili kar obetavni, tako da sem bil pred štartom včeraj kar nekolik bolj nervozen. Precej bolj kot ponavadi, saj sem od sebe pričakoval dobro vožnjo brez neumnosti.

Deloma mi je uspelo … takoj po štartu sem si izboril pozicijo in potem na vzponu začel v svojem tempu in prvi krog končal v sendviču med Lovšetom in Mugerlijem, nekje na 5. pozicij.

V drugem krogu smo skupaj prehiteli Budina in ujeli Kodro, z njim sva krog kasneje tudi ostala sama na 2. mestu, daleč spredaj je imel svoj ˝piknik˝ Mezgec.

Kodra mi je krog kasneje ušel na vrhu prvega vzpona, ker sem bil malo tumast in se skale in moja gonilka niso morale domeniti, katera bo šla kam … pokasiral sem ravno dovolj, da mi je Kodra ubežal za nekaj sekund in potem do konca dirke le še povečeval prednost.

Do konca dirke sem tako vozil sam in trepteal, da mi sprednja guma zdrži do konca. V drugem krogu, sem namreč na spustu ubral preveč direktno linijo in z gumo nabil na korenino, tako da mi je iz tubeless plašča*  ušlo nekaj zraka in do konca dirke sem vozil z zeeeellllloooooooo malo napolnjeno prednjo gumo.

Spuste, sem tako vozil nekoliko bolj zadržano in v zavojih pazil, da nisem preveč zaviral s prednjo bremzo, saj bi mi lahko iz obroča snelo gumo.

V predzadnjem in zadnjem krogu je popustil tudi Lovše, ki je do takrat ropotal okrog 40s za menoj … do cilja le še piknik. No, piknik v megli … bil sem že kar gotov in sem že rahlo megleno videl in sem bil precej vesel, ko sem videl da zadaj ni nikogar in se lahko le še pripeljem do cilja, spredaj je bil Kodra tudi že precej pred menoj.

Na koncu torej 3. absolutno, 2. v Elite. Moj tihi cilj, se je tako uresničil, misija uresničena … želja je bila namreč zaostati samo za Mezgecom in Kodro. Zanju sem pač vedel, da sta močna, saj sta se zadnje tedne mučila na svetovnem pokalu v Nemčiji in Belgiji.

Mezgec nam je naložil ogromno in je trenutno precej močnejši od vseh ostalih … žal se je 200m pred ciljem zlomil roko, ko se je zapletel z Kultkotom, ki je zaostal za krog. Smola, katastrofa … Međo get well soon!

Upam, da se forma še kaj vzpne in da ni bil to že maximum, sam se namreč ne počitim nič kaj hudo močnega … pač vozim in mi kar dobro uspeva. Bomo videli kaj bo v soboto, ko nas na Rogli čaka 3. dirka za slovenski pokal.

Poročilo na mtb.si

Še nakaj slikc by Miki in nekaj snetih iz bloga Klemna in Roka Markuša:

Spust

Spust

Na najtežjem vzponu

Na najtežjem vzponu

Žilaman

Monster

Če bi vedl kakšne debate vse tečejo kle gor na podelitvi....

Če bi vedl kakšne debate vse tečejo kle gor na podelitvi....

* (plašči brez zračnice – kateri omogočajo, da jih vozimo ob manjšem pritisku, zato se ob velikem udarcu lahko zgodi da med obročem in gumo uide nekaj zraka)

Dodatno malo za šalo, malo za res še graf pulza in višine z včerajšnje dirke:

  • Share/Bookmark

Comments 10 komentarjev »