Arhiv za kategorijo “Dirke in trening”

Evo, mimo je prvi dirkaški teden v tej sezoni. To je teden, v katerem se velik dirka in počne zlo mal druzga … tak tedn, k jih ni nikol preveč in bi jih bilo lahko vedno več. Dobr, sj ne jamram … gremo po vrsti.

Prejšnjo nedeljo smo se ganjali severno preko meje naše male kure, no meje ni več al kaj … uglavnem Villach xc za pokal Alpe Adria. Proga všečna, polno mastnih korenin, zanimivih spustov in ovinkov … spet pa nobenga pravga klanca in kratka dirka.

Je bilo pa zanimivo, takoj po štartu smo ostali sami v vodstvu jaz, Noč in avstrijec Hoi. Načeloma smo vozili ˝lagano sportski˝ kakšne 3 dele kroga pa smo ga navijali do daske in tam sem se moral res močno potruditi, da sem bil zraven. Na koncu sem se dva kroga pred koncem malo ˝zakvačkal˝ na spolzkih koreninah in v trenutnku sem bil 20s za njima, tako sem šprint za prvo mesto med Nočem in Hoi-em opazoval od daleč in si privozil 3. mesto absolutno in 2. pri Elite.

Bolje kot vikend prej na Hrvaškem, a ne dobro.

Do četrtka sem se potem le malo vozikal in počival … piknik, bi se lahko rekl.

V četrtek popoldne, 30. aprila kot vedno tradicionalni kros v Šmihelju. Gotovo si dirka zasluži naziv najboljše vaške dirke v Sloveniji, prav tako ne manjka konkurence. V blatu in razmočenem terenu tudi spusti niso bili ravno nedoložni, še posebno ne z gumami za popolnoma suh teren. Bilo je noro zabavno, ko je kolo nosilo sem ter tja, sam pa sem ga komaj lovil.

Na zadnjem klancu sem se znašel že na 7. poziciji, grdo sem odpadel od grupe, v žargonu bi rekli ˝kot knof od gat˝, malo mi je v blatu tudi še ponagajala veriga in sem že vse gledal v hrbet … kot dostikrat med dirko sem se tudi zdaj malo v mislih pogovoril sam s sabo … ˝Tola pa nau dobr ejga˝ sem si rekel in šel do vrh vzpona na vse ali nič …

Na vrhu na 5. poziciji po spustu ulovil še odličnega vetrana Petra Vesela in ušel Černiju, imel srečo, ko je Lovše stal ob progi s prazno gumo … potem pa je že sledila borba s Petrom za 3. mesto.

Pero je odličen klancar, jaz pač ne in tako ga je v ciljnem vzponu navijal in navijal … ker je napad najboljša obramba, sem po njegovem n-tem napadu dal kontro ali dve in v cilju spet končal kot 3. s kakšno sekundo pred Petrom, malo za zmagovalcem Mugerlijem in zelo malo za Budinom.

Včeraj je bila še zadnja dirka v preteklem tednu, meni ena najbolj sitnih dirk, Hermagor v Avstriji. Štela zopet za pokal Alpe Adria in tudi avstrijski pokal.

Štartalo nas je kar veliko, na sitni progi sestavljeni iz dveh dolgih in strmih vzponov so celo dodali nekaj ovinkov po šumici, tako da je bilo bolj zanimivo.

Po precej slabem začetku, sem se v tretjem krogu zbudil in nato kroge vozil precej hitreje, tako da sem se prebil do 5. mesta, kjer se se nekaj časa vozil z Mugerlijem, Lovšetom in Černijem.

V 5. krogu od 7ih je odpadel Lovše, v predzadnjem sem ušel Černiju in priklopil Mugerliju, ki pa je bil na klance veliko močnejši od mene, tako me je kar lepo pošolal v zadnjem krogu, kljub temu da sem ga po spustih vedn ujel. Na zadnjem vzponu sem mu le še pomahal v slovo in v cilju končal okoli 20s za njim ( če sem prav videl rezultate).

Na koncu absolutno 5. mesto in prav tako 5. mesto v kategoriji Elite, kar je več kot sem pričakoval po začetku dirke in več kot sem si upal misliti pred dirko, ki je res ena bolj brezveznih in je sploh ne maram. Več kot zadovoljen…

V tem tednu nekaj treninga, v nedeljo pa dirka v Domžalah. Vsi vabljeni na ogled in navijanje!

Pade kakšna fotka iz dirk še, ko dobim kaj na mail! Dost nabijanja!

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

Po valjanju v Vrtojbi, sem v nedeljo drugič stal na štartu, tokrat pri naših preljubih sosedih na dirki XC Ronjgi. Proga nekolik bolj ravninska, vendar ne dolgočasna, s hitrimi ´spusti´ in lepimi dropki, ki smo jih vsak krog bolj pogumno preskočili … še dva kroga pa bi že ´trisiksti´ delal (Ja seveda!). Uglavnem malo pravega krosa je bilo …

Sem glede na moje trunutno stanje odepljal kar dobro, ubistvu sem bil presenečen sam nad sabo. Od štarta sem držal novopečenega mtb farerja Mateja Mugerlija (bivši cestni profi pri Liquigasu), ki je bil precej močnejši od mene in se mi je na ravnini z lahkoto odpeljal. Tako, da sem sredi drugega kroga ostal sam in počakal Budina in Černija, ki sta ga krivila za menoj … do konca smo tako nadaljevali kot trio, Černi pa je bil vlečni konj.

Dolgo že nisem tako trpel v zaveterju, ampak sem nekako zdržal do konca. Pol kroga pred ciljem, ko sem razmišljal, kako in kje bomo šprintali za drugo mesto, je ob progi stal Mugerli s prazno gumo … jebiga, mtb le ni cesta in vedno ne zmaga najmočnejši in najhitrejši. Matej se sicer dobro pelje, mu pa še manjka nekaj tehnike.

Na koncu sem torej z Budinom in Černijem šprintal za prvo mesto … taktično bi sicer lahko stvar izvedel bolje, a sem bil itak že gotov tako da sta mi malo ušla … še dobro da sta pred ciljem nekaj štrikala in sem ju skoraj ujel. Rezultat … vsi trije isti čas, zmaga Budinu, jaz in Černisan pa sva bila na ciljni črti poravana …

Nisem ravno še raketa, ampak sem pa lahko vsaj dirkal. Upam, da to ni bil le preblisk in da je zdaj moje zdravje in forma v vzponu.

Na štartu se je pojavil tudi Fonda, ki ima tudi kar nekaj težav letos, kako se je izšlo njemu najdete tule… tak mamo v mtb!

Poročilo iz dirke, kot vedno na mtb.si

Naslednji teden bo pester, čakajo me kar štiri dirke – NAJLEPŠ!

  • Share/Bookmark

Comments 2 komentarjev »

In je mimo, prva letošnja dirka xc Vrtojba, upam da z njo tudi najbolj ˝avtocestna˝ proga te sezone.

Avtocestne proge so takšne … z eno besedo meni brezvezne. Večino so spljane po makedamskih kolovozih, ni pravega klanca, ne pravega spusta, tehnika pa se takih prog na daleč izogiba, korenine pa kot da ne obstajajo … v Vrtojbi mi je bil res všeč samo en kratek del proge z bando … je pa v Vrtojbi zelo lepo, pokrajina je res hudo lepa.

Aja, nisem šel samo na ogled proge in nabirat barve, ampak sem tud dirkal … no, zgledalo je bolj kot da bi šel na ogled proge.

Takle mamo, očitno me je bolejzn kar dobro zdelala, v nogah ni nobene moči. Ostalo bi še nekako bilo, ampak sem res švoh. Izpolnim sem sicer prvotni cilj in se prisvaljkal do konca, čeprav še vedno ne vem kolk sem zaostal za zmagovalcem … ker guess what? NI rezultatov!!

Kako ni? Ja pač ni … še do danes ne, verjetno jih sploh ne bo ker je prišlo je do ˝nesporazuma˝ med organizatorjem in sodniki in se ne ve točno kdo pije in kdo plača.

Never ending story … ogromnokrat se to dogaja na dirkah za SLO pokal, na Hrvaškem pa na zimski ligi bogu za hrbtom dirkamo s čipi na kolesu z minimalno štartnino 2 € (DVA EVRA!!). Žalostno!

Nočem nikomur soliti pameti, vendar sem prepričan da obstaja pametna rešitev za ta problem.

Tolk o prvi dirki, zdaj pa hitim na rundo, da malo potreniram, da se drugič manj vlečem okoli.

Foto: Uroš Ložar

Terase v Vrtojbi
  • Share/Bookmark

Comments 6 komentarjev »

Antibiotikov je zmanjkalo, kar pomeni … da sem zdrav? No naj bi bil, samo upam lahko, da se mi bolezen ne vrne in bom spet prisiljen abstinirati od kolesa in treninga.

Okroglih 10 dni nisem niti videl kolesa, sedaj pa se počasi vračam na kolo. Bomo videli kako bo, upam da bom ok in bom končno lahko v pondeljek štartal svojo letošjo prvo dirko, slovenski pokal v Vrtojbi.

Pojma nimam kako sem pripravljen, koliko sem izgubil z boleznijo … kot da bi začel iz nič. Glavni cilj bo dirko preživeti in priti do konca brez večjih težav. Potem pa se bomo odločili kako naprej.

Upam, da bom imel boljši dan kot v Vrtojbi v sezoni 2007, ko sem se pač precej vlekel in se peljal bolj v rikverc. Takrat me je vzpodbujal kolega Miha, ki je večni zajbant. Tako sem prvih nekaj krogov poslušal, da naj grem malo hitreje, ker da bo pašta v cilju že zdavnaj hladna … v zadnjih dveh krogih je bil moj zaostanek že res velik in slišal sem samo še:

˝Ah, jebiga zdj … vse makarone so  že pojedl uni pred tabo, tko da se ne rabš več matrat….˝

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »

Že more biti tako, da imajo naša življenja nihanja in da nam ni vedno vse z rožicam postlano. Verjetno je bedno živeti življenje v katerem vse uspeva, je treba na čase malo švicat in fajtat, da nam uspe doseči zastavljen cilj.

Tega smo nekako že vajeni, ubistvu je zelo vzpodbudno ko nam nekaj za kar smo se matrali uspe, dobimo nov zagon in energijo. Vse lepo in prov, ni problema fajtat ko ti stvari stečejo … jeba je, ko ne gre vse tako kot treba in takrat največ šteje vztrajnost. Vztrajnost je pomembnejša vrlina od vseh ostalih, saj je najlaže reči fuck it od odkorakat stran!

Dost cviljenja in filozofiranja … bistvo je …

… da sem ravno pred prvim dirkami uspel zboleti … BRAVO JAZ!

Zbolel sem v najbolj neprimernem času, fasal angino in vsako 12. uro pridno požiram antibiotike. Tako bo še naslednji teden in še kaj več verjetno. Kaj veliko sedaj ne morem storiti, čimprej se pozdraviti in se počasi vrniti na kolo. Upam da bom nared za prvo dirko slovenskega pokala v krosu, ki bo v  Vrtojbi 13. aprila in da ne bom s pripravljenostjo spet v podnu …

Drugega kot da se potem zakopljem v trening, vrjamem vase in sem optimističen, mi niti ne preostane …

Never give up!!

  • Share/Bookmark

Comments 5 komentarjev »

Recimo, da imam dokaj dobro opravičilo, da že nekaj časa nisem nič napisal. Zadnja dva tedna, sem se namreč podil po Istri. Najprej sem teden dni treniral s Kodramožem in Mezgolinarjem, vmes sta se nam malo pridružila še Tanja in Kuko.

Tanja lepo okreva po poškodbi roke in že kar pridno trenira na specialki, sama upa, da se bo tudi na pravo KOLO lahko kmalu vrnila.

Mezgolinar in Kodramož, sta bila v Novemgradu že prava domačina, saj sta bila od novega leta več na morju kot doma. Oba sta temu ustrezno razpoložena in fit.

Po 6 dneh obiranja istrskih cest, sem spokal domov. Doma sem opral drese in specialko, malo pozdravil prijatelje in naslednji dan spokal nazaj na priprave, tokrat klubske, ki so potekale v okviru bicikel.com campa.

Drugi teden priprav je minil še malo hitreje kot prvi, saj smo v okviru campa vsako popoldne gostili zanimivega gosta. Tako nas je obiskal Martin Hvastja (selektor cestne reprezentance), udeleženca etapnih mtb dirk Breški in Gulin … dolgčas nam ni bilo, sem pa bil malo prikrajšan za med kolesarji tako priljubljeno popoldansko siesto (popoldanski spanec).

Sam sem poleg treningov po navodilih Mikija še malo ganjal juniorje, predvsem Korošca in Blejca. Fanta sta sicer ok in znata tudi pridno trenirati, vendar sta še vedno junirja, ki delata ogormno juniorskih napak … no se bosta že se naučila, saj smo bili vsi isti.

Tako sta dva tedna priprav minila zelo hitro, sedaj pa je čas da se malo počije in potem prične razmišljati o prvih dirkah, ki se hitro bližajo.

Nekaj utrinkov iz pirprav pa še spodaj.

P.S. Hvala Suzi in njenim kolegicam za obisk, razbile ste monotonost priprav.

  • Share/Bookmark

Comments 2 komentarjev »

… sej ne da bi bil v dilemi … za kosilo ne bo pečenka in ne hrenovka, za večerjo tudi ne … oboje pa precej slikovito opiše moje trenutno fizično stanje in se kot prispodoba za utrujenost dostikrat uporablja v kolesarskem žargonu. Noge so kot hrenovke, komaj te držijo pokonci, celota pa je kot pečenka … cel dan imaš občutek, kot da si se zbudil šele tri minute nazaj … ves zaliman.

V preteklih dveh tednih sem kar pridno treniral in tako trnutno nisem ravno ˝pušlc˝. Najbolj me jezi, ker mi kljub vsej utrujenosti ne uspe zvečer zaspati. Zjutraj, ko se zbudiš je občutek podoben kot ob hudem mačku in tudi dve ali tri kave te ne spravijo pokonci.

Da je dan še ˝lepši˝, te pogled na koledar opomni, da se bliža izpit in se bo treba vsaj kakšno urco učiti … seveda ne gre, ker so oči kar same začno zapirati.

Takšne dneve je enostavno najbolje čilati, saj nisi za nobeno rabo (according to naše babice) in vse obveznosti prestaviti na drug dan, ko naj bi bil vsaj za nekaj procentov bolj svež …

2616367_hrenovka_v_naravnem_crevu_1822.jpg

  • Share/Bookmark

Comments 7 komentarjev »

Zima ni ravno moj najljubši letni čas, preprosto sovražim mraz. Sneg, lepote narave in redki lepi sončni zimski dnevi kot današnji, so super, a še vedno jih za nič na svetu nebi menjal za temparature nad 20°C.

To so tiste temparature s katerimi se kolesarji najbolje zastopimo, če so poleg vsega tega potke še suhe in ˝speglane˝ je veselje še toliko večje. Žal pa je tako, da vremena ne moremo izbirati sami in zato smo včasih prisiljeni trenirati in dirkati v blatu, pri nizkih temparaturah, pri visokih temparaturah … spomnim se, da sem pred leti dirkal tudi že po 10 cm snega …

Vsega tega je se je treba navaditi in občasno tudi malo za šalo, malo za res potrenirati težke razmere na terenu.

Včeraj sem tako končno le lahko izkoristil 10 cm frišnega snega v naših krajih za ˝driftanje˝ po najljubših potkah ….

Zasneženi spec

Zasneženi spec

Pogled iz naslonjača

Pogled iz naslonjača

Najlepš...

Najlepš...

Še zadnji sončni žarki

Še zadnji sončni žarki

Morda se kdo ne bo strinjal, vendar meni je stvar še vedno veliko bolj zabavna od vsakega smučanja … nikoli ne veš kaj se bo zgodilo na ovinku, kam te bo odneslo, bo guma ˝prijela˝, se bom lahko ustavil … dober trening za blatne dirke, dobiš občutek za kolo in garantiran nasmeh, tudi še potem, ko se doma uspeš ogreti na normalno telesno temparaturo …

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »

V soboto je bila že tretja izvedba gor – dol – gor teka na Kališče. Sodeloval sem na vseh treh in zato sem bil v primerjavi z juniorji iz našega kluba, ki so nastopali prvič, že pravi veteran. Čeprav sem ob vseh ˝napaljencih˝, ki Kališče vsak dan prehodijo podolgem in počez, tudi sam bolj zelen.

Razmere na letošnji tekmi so bile najtežje od vseh do sedaj, saj je bila trasa prava drsalnica…ledu in snega res ni manjkalo, tako da bi prav prišli žebljički na čevljih, a jih žal nisem imel.

Takoj po štartu sem nekaj časa bil v skupinici, ki se je po  ˝ravnini˝ razbila, tako da sem ostal s sotrpinom iz mtb scene Černijem.

Do vrha mi je Černi sicer ušel za nekaj sekund, vendar pa sva bila res hitra. Na vrhu sva bila tako kot 4. in 5. Za prvi vzpon (prvih 800 višincev) sem tako porabil 35:47min, kar je bilo precej bolje, kot sem pričakoval. Tako me je kar malo skrbelo, da nisem v prvem vzponu šel preveč ˝na dasko˝ in bom v drugem vzponu ˝vrgel sidro˝.

Prvič proti vrhu

Prvič proti vrhu

Sidra nisem vrgel v drugem vzponu, sem pa na dol malo preveč ˝kvačkal˝ in za spust porabil kar 16:38min….tisti, ki so res hitri navzdol, v tem času pridejo dol in vmes pojedo še sendvič (najhitrejši navzdol je bil Jure Robič s časom 11:40min)

Na obrat v dolino sem tako prišel šele kot 9. Na dol me je stresel tudi Miki, ki me je na koncu premagal za dobri 2 minuti, čeprav sem bil od njega obakrat hitrejši navzgor.

Dokaz, da se dirka tudi navzdol, tako kot v krosu! Tolaži me to, da se mi na kolesu takšne stvari ne dogajajo, saj ponavadi zgubljam navzgor in ne na dol. Tako moram drugo leto bolje natrenirati na dol, da bo boj z Mikijem še bolj zabaven (boj trener – varovanec ima vedno poseben čar)

Rdečekapi Miki na dasko

Rdečekapi Miki na dasko

Za drug vzpon sem porabil 38:58min, Černija do vrha žal nisem uspel držati in mi je na polovici pobegnil na varno razdaljo.

Ko se mi je na cilju v koči odvrtelo in odmeglilo izpred oči, sem navdušen ugotovil, da sem precej presegel svoj cilj (cilj je bil čas okrog 1:35:00) in postavil odličen čas 1:31:23 in zasedel 7. mesto.

Zanimivi rezultati s časi po postajah so tule, več različnih informacij o Kališču pa tule

Sedaj čakam še na nagrado, ki sem jo dobil za dobljeno stavo, ker sem prehitel našo lokalno vztrajno rekreativno grčo Setkota (njegov čas je bil 1:42:44min).

  • Share/Bookmark

Comments 2 komentarjev »

Na mail mi je padel razpis, da se v Labinu obeta XC dirka. Kar ne bi bilo nič nenavadnega, če odštejemo dejstvo, da naj bi bila dirka 14. dan najbolj veselega meseca v letu in da naj bi bila dirka klasične dolžine (se pravi za člane okrog dveh ur)… za čejšnjo na vrhu torte pa se je obetala še štafeta, v kateri lahko nastopijo po štirje člani iz kluba, vsak pa vozi en krog.

Hm… bil bi odličen trening, hkrati pa lepa popestritev dolgočasne zime… pade odločitev, da če ne bo dežja se gre… na koncu smo seveda vseeno šli kljub dežju in blatu, količine slednjega so bile neomejene.

Ko sem se med tednom pozanimal pri organizatorju o vremenu, mi je med vrsticami napisal, da bo zajebano (ker bo blatno, mrzlo in spolzko)… konkretno pa je pisalo dirka za prave muškarce!

Dirko rekreacije je z naskokom slavil naš klubski ˝funkcionar˝ Mohor, Mare Galjot se je pojavil na dirki iz čistega užitka, naš predstavnik med juniorji juniorji Korošec pa je bil tretji (Tip bo mogu mal več trenirat, da ga ne bodo dekleta prehitevala)

Na članskem štartu so se poleg starih znancev pojavili tudi cestarji (Kiš in Kvasina). Fante na kolesih s krivim balancam moram pohvaliti, da sploh pridejo na xc dirko, kaj šele v razmerah, kakršne so bile (fanta sta se dobro borila, ampak sem 100%, da sta mislila, da je stvar precej lažja, v blatu pa še sploh ni bilo ravno lahko)…….obratno bi si lahko grajo zaslužila  večina naših kros farerjev, ki baje veliko in močno trenirajo, a nikogar ni na dirko, ki je za pljunek stran od Ljubljane… men to sploh ne mejka sensa, čeprav je dirka še vedno najboljši trening. Da se jim ne da umazat in uničevat kolesa je slišat največkrat… mogoče bi si mogl  ˝krivobalančna˝ kolesa umislt (tista kolesa, ki si ne zaslužijo naziv kolesa)… fantje na teh kolesih so baje radi lepi…:)

Sam sem dirko vozil v svojem zimskem tempu, v katerem mi sicer gre tekoče in lepo, a ne najbolj hitro. Tako sem večino časa vozil na tretjem mestu za Budinom in Kordežom… malo sem upal, da ju proti koncu dirke ubija daska prvih treh krogov in se jim približam, a mi je odliman podplat na čevlju prekrižal načrte.

Vozil sem namreč v prastarih čevljih, za katere sem vedel da so že zelo bogi, ampak sem si mislil, za v blato bodo že še dobri…očitno jim mučenje ni več ustrezalo, saj se mi je sredi četrtega kroga popolnoma odlepil podplat. Tako sem en krog praktično vozil v nogavici, naslednji krog pa dobil od bajčka čevelj in tako vozil do konca s samo enim zapetim pedalom…na spustu zna noga, če ni zapeta na pedal, kar dobro drseti, sem ugotovil…:D

Ogromno problemov sem imel tudi, ker sem se po treh mesecih na moji novi igrači šele 5 min pred dirko prvič vsedel na hardtaila, ki je imel dualcontrol prestavne ročice z inverznim menjalnikom…..kolikokrat sem se zašaltal, sem nehal štet, ko sem že v prvem krogu prišel tja do 30….:D Geometrija pa mi je bila iz kroga v krog bolj domača…

Na koncu sem končal kot 4. s slabih 8 minut zaostanka…glede na vse pripetljaje niti ni tolk slabo :D

Po naši dirki je sledila še štafeta….v postavi Bajčk, Mohor, Kultko in Jaz smo zmagali s kar precejšnjo razliko….sam sem vozil kot zadnji in sem imel že toliko prednosti, da sem lahko le v laganem tempu odpeljal krog in pazil na defekt in previdno prestavljal v blatu, da ne bi poškodoval verige.

Da smo vsi lačni dirk, se je pokazalo v živalih, ki so se pred, med in po dirki prebujale v nas…še posebno med štafeto, je bil klic divjine zelo močan:)

Hvala Maretu, ker mi je za štafeto posodil pedala in čevlje….

Slike so tokrat na bajčkovem blogu ..tudi spodnja fotka je ukradena od tam!

Novica tudi ze na mtb.si

Iščem sponzorje za nove čevlje, javite se lahko na jerimuzga@gmail.com :D

Živalski izpadi po štafeti...

Živalski izpadi po štafeti...

  • Share/Bookmark

Comments 9 komentarjev »