Arhiv za kategorijo “Svašta o MTB”

Ne model kolesa, ampak format dirke. Lahko bi uporabil tudi katerokoli drugo ime, ker jih je res miljon … se je pa zdaj vrjetno enduro izraz dokončno prijel in udomačil.

Enduro so dirke za tiste, ki se jim zdi klasični kros preveč naporn, dolgočasen ali pa so se ga preprosto naveličali, downhill pa na drugi strani spet preveč skrajna oblika gorskega kolesarstva. Skratka najboljše iz obeh svetov in še kakšnega zravn vrjetno.

Povdarek je na ravno prav dirkanja in ravo prav matranja. Vzpon moraš premagati v določenem času (lahko ga tudi ne in fašeš časovni pribitek v velikosti presežka limita) da ravno malo pofajtaš do vrha, navzdol pa se časi spustov merijo. Skupno zmaga tisti, ki doseže najhitrejši skupni čas. Tekmo povadi sestavlja več takšnih zgoraj opisanih etap. Simpl!

Enduro je kul, ker je namenjen ubistvu vsakemu vikend farerju, ki premore neko spodobno vsegorsko kolo. Zato je tudi čezdalje bolj popularen, malo dirkaš, se zabavaš in na koncu spiješ pivo ter spoznaš nekaj novih ljudi. Ni skrajna oblika mtbja kot sta kros ali downhill in predvsem ni tako profesionaliziran kot omenjeni disciplini.

Vsaj zaenkrat še ne … UCI (International Cycling Union) namreč že vleče enduro pod svoje okrilje. Tako lahko kmalu pričakujemo kakšno Enduro world series, svetovno prevenstvo in ostala podobna sranja. Saj jih razumem, 300 in več folka prijavljnga na dirko je odličen potencial, ki bi starim prdcem na UCI zagotovil razkošno bivanje do konca svojih dni. Vsi vemo kako neodzivne in staromodne so takšne in podobne organizacije, zato pomisleki.

Sicer je pa UCI za moje pojme že dosegel poden z uvedbo svetovnega pokala za rekreativne cestne kolesarje. Tukaj bi WTF povedal vse …

No svoj piskerček seveda pristavi tudi kolesarska industrija. Vsegorska kolesa se dobro prodajajo, enduro pa zasvoji vsako leto več ljudi. Potem je potrebno samo še sponzorirati nekaj najhitrejših na enduro dirkah, jih posnet kako predstavljajo svoja kolesa in povejo zakaj so z njim tako hitri in svet se ponovno zavrti.

Bomo videli, kako se bo razvil enduro. Ubistvu nočem bit siten in črnogled, le pomislke imam in nočm, da z nekimi pravili in okvirji uničijo to disciplino ter jo naredijo podobno vsem ostalim.

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

Če nimaš velikosti pa rečš, da je bolj važna tehnika. Al tko nekako gre ne? Ubistvu je povsod isto, s poplavo superdruper 29er koles tudi v mtb.

Če ne živiš ravno pod kamnom in ob omembi mtb kratice ne pomisliš na kakšno novo zvrst aerobne vadbe, potem gotovo veš kaj je ˝29er˝.

Morda si ga že ugledal v živo ali ga celo sprobal kakšen krog. Za laike pa je to gorsko kolo, ki ima obročnike od cestnega kolesa. No, ne dobesedno, ampak enako velikost koles kot cestno kolo in je še vedno čistokrvno gorsko kolo.

Torej imamo sedaj dve pasmi gorskih kolesi, ki imata različno velike obročnik. Klasika 26er (twentysixer) in velikokolesni 29er (twentyniner). In tako kot vedno goreče pripadnike ene in druge pasme.

Nič posebnega bi rekla večina folka, ampak ker smo ljudje vzgojeni, da je večje boljše, potem se tu pojavi vprašanje iz naslova in neskončne debate in bitke med lastni koles (lahko si tudi samo pameten, ni nujno da si sploh že sprobal).

Glavna razlika  je v tem, da naj bi teoretično 29er bolje prebavljal neravnine na terenu (kar bi se zdelo glede na velikost koles nekako logično), bolje ohranjal hitrost (vrteče mase&shit). Velikokolesni mutant naj bi zaradi večjih koles in boljše vožnje preko neravnin potreboval tudi manj hoda. Tako naj bi takole čez prst rečeno sedaj lahko enačili 26er-ja s 140mm hoda in 29er-ja s 120 – 130mm hoda.

Ok, kaj pa praksa?

Sam sem vozil do sedaj 3 različne 29˝, eden izmed njih je bil polnovzmeten s 110 mm hoda. Najprej sem se počutil kot da bi sedel na kočiji. Težišče je precej višje, okretnost precej slabša kot na 26er-ju. Ko sem se malo navadil, je bilo sicer bolje, ampak noro domače se nisem počutil. Ko se teren prevesi navzdol se čez neravnine velikost koles res malo pozna, gre čez malo bolj gladko. Priznam, da bolje kot sem pričakova. Vse fino in prav, dokler teren ne postane bolj strm ali zavit, tam se (vsaj zame) veselje s 29er-jem konča. Kolo je nerodno. Počutil sem se, kot da bi se vozil z avtobusom na Vršič.

Po nekaj priložnostih testiranja in furanja 29er-jev sem si ustvaril mnenje. Mislim, da so večja kolesa lahko hitrejša le če jim teren naklonjen in bajker na kolo popolnoma navajen. Tako je super če si profi in imaš na izbero obe pasmi in se odločiš kaj boš izbral glede na teren in lastne občutke.

Vedeti je treba tudi, da je zaradi večjih koles pri 29er-jih nekoliko spremenjena geometrija okvirja. Tako je vsaj za enkrat recimo nemogoče izdelati 29er-ja z več kot tam nekje 150mm hoda, saj se mora zaradi velikosti koles kolo precej podaljšati in spremeniti … ker bi bilo vrjetno precej slabo vozno v praksi. Znalci sicer pravijo, da bodo vse skupaj spravili v red in bo kmalu na voljo, ampak jaz jim malo ne vrjamem. Vse skupaj se mi zdi tudi dobra propaganda in še ena novost s katero se da napumpati kupce, da razvežejo mošnjiček.

In še ena v razmislek. 29er-ji v osnovi prihajajo iz Amerike (tam takšna kolesa pravzaprav poznajo že precej dolgo) , kjer imajo večinoma dolge in položnejše spuste kot pri nas v Evropi, tako ne moramo  čisto mimo dejstva, da jim alpska strmina ni tako zelo pisana na kožo.

Nekako se tudi v Evropi niso nenormalno dobro prijeli 29er-ji, sam poznam več ljudi, ki jim niso všeč, kot tistih ki so nad njimi navdušeni.

Sam bom kar ostal pripadnik 26erja, kar pa ne pomeni, da 29er-ja nikomur nebi priporočil. Odločiti se je treba glede na način furanja in teren kjer se največ vozimo. Najpomembnejši za izbiro pa je gotovo občutek in suverenost na kolesu.

Veliko je bilo narejenih tudi primerjalnih testov 29 Vs 26, ampak te testi se mi vedno zdijo malo tako tako … tudi pri avtih vedno zmaga Golf ne? Bi pa z veseljem, sam izvedel en takšen test, tako da če ima kdo viška koles za potestirat naj se javi.

Še dve čudni stvari sem opazil.

Nisem še zasledil mtb movie-ja z naslovom 29, kjer bi furali izključno 29er-je … glede na pretiravanje s tem snemanjem, je to kar malo čudmo.

Napovedujejo se že nova kolesa s še bolj hecnimi velikostmi koles.

Dovolj teoretiziranja.

P.S. pozabil sem pripisat, da vizualno nisem ravno navdušen nad temi velikokolesnimi mutanti.

  • Share/Bookmark

Comments 13 komentarjev »

Zakon je zato, da se krši. A ni tako? Vrjetno res, če je čudn. Govora je o  predlogu zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju. Ne bom povzemal kaj piše (se mi ne da), bolj obširno poroča mtb.si, na hitro v nekaj besedah lahko rečemo, da je vožnja s kolesom izven urejenih poti v naši ljubi državi prepovedana in kazniva.

Baje spadamo bajkerji v isto kategorijo kot motokrosisti in štirikolesniki ter delamo škodo naravi in zdraho v hribih. To dobro ve tudi bivši predsednik.

Sam priznam, da se v te stvari in branje zakona prav v detaile ne spuščam, čeprav se me tiče in bi se verjetno moral … me ponavadi prehitro mine. Zakaj? Ne vem, ker se mi zdi naravno, da grem peš v gozd ko se mi zahoče, tako kot ogromno drugih in mi tega nihče ne preprečuje. In pri kolesu je enako.

Da bi se bajkerji širne Slovenije kdaj združili in močno protestirali proti zakonu ter metali granitne kocke v parlament, močno dvomim. Malo se sicer navadni bajkerji bunimo, ko je o tem kaj več govora … na koncu pa vedno čas raje porabimo za furanje.

In kaj točno je moj point?

Da bodo vsi še vedno naprej veselo furali in se požvižgali na zakon. Sploh ker ne poznam primera, ko bi kdo zaradi tega kdaj plačal kazen ali imel težave s kakršnimikoli uradnimi osebami (ali sploh kdo izvaja nadzor zakona?).  Največ bo na koncu izgubila itak država sama … zakaj bi privablajali k nam bajkerje, ki bi tu pustili nekaj  € in se morda še kdaj vrnili, ko pa lahko raje prodajamo vintje vsem tistim, ki se peljejo čez Slovenijo furat v druge države. Tako pač je.

In če se slučajno že zgodi, da me kdo lovi po gozdu, bom dal pač glavo med kolena in šel do daske. Če me ujame mu z veseljem plačam še pivo (upam, da se zdaj ne spravijo name, žeja je namreč huda reč).

  • Share/Bookmark

Comments 1 komentar »

Že odkar sem v xc vodah gledam kako folk različno dojem xc. Nekateri ga dojemajo bolj iz cestarske strani kolesarjenja, drugi bolj iz mtb. V šali bi jih lahko delili tudi na tiste iz vzhodne in zahodne strani Trojan … s tem, da seveda večina tistih na vzhodni strani Trojan živečih stvari dojema bolj cestarsko (vpliv makedamskih poti, ki vodijo na Pohorje?)

Sam sem vedno na vse skupaj gledal bolj iz mtb plati, verjetno tudi zato ker nikoli nisem bil res noro dobr na sam klanec in sem zato bolj izkoriščal druge prednosti, sigurno pa zato ker mi je mtb veliko bolj zabaven kot nabijanje kilometrov po cesti in neskončno gonjenje v klanec.

Od kar nisem več aktiven tekmovalec mi je gravitacijski del mtbja še nekoliko bliže … in ugotavljam, da je na koncu itak daleč najbolj pomemben ˝fun˝ faktor.

V zadnjem času sem tako malo razmišljal in razpravljal s folkom kako bi ahko spedenali xc dirke, da bi bile bolj zanimiv, bolj privlačne,  da bi kros spet pridobival gledalce in dobil kaj večjo medijsko podporo tudi zunaj zgolj mtbju namenjenih medijev. Nasploh mam občutek, da kros zadnja leta rešuje samo še to da je olimpijska disciplina …

Lahko je zlo preprosto … xc dirkam odvzamemo nekaj podobnosti s cestnim kolesarjenjem in dodamo več fun faktorja … v detailih pa takole (kar po alinejah, da bo bolj jasno)

-  znebimo se kondomov (za vse, ki vam izraz ni poznan, to so oprijeti lajkra dresi). Z lahkoto bi se xc fural v bolj vsegorskih opravah, v širših hlačah in majicah.  S tem bi bila scena gotovo bolj ˝kul˝ in bolj povšeči novodobni mladini, ki jim je v prvi vrsti pomembno, da so kul … sicer pa kdo bi jim zameril,  gotovo si težko vzamejo za idola modela v oprijetih pajkicah s pobritimi nogami …

- skrajšati dirke in jih narediti hitrejše, proge bolj tehnične … deloma to UCI že počne, kar je gotovo prvi korak v pravo smer.

- Sam mislim, da bi bil xc izjemno zanimiv, ko bi bil tako zahteven, da bi se vsi tekmovalci odločili za polnovzmetena kolesa … oz. še bolje, ko bi bil tako zahteven, da bi vsi furali na recimo fulijih z okoli 11kg in nekje 120mm hoda. Proge bi lahko oblikovali tako, da bi bila na spustih (pač kjer je mogoče) večja izbira liniji, kakšen chickenway, pa kakšna bolj zahtevna bližnjica, ki bi nagradila tiste, ki bi sfurali in kakšno sekundo naložila tistemu, ki bi šel naokrog….tudi vzponi po speglanih travnikih in asflatu ˝smrdijo˝ in bi lahko bili bilj tehnični in tako tudi bolj atraktivni.

In še najbolj pomembno, kar me je izjemno motilo že v času ko sem dirkal … tehnične del proge, ki je tako zahteven, da grejo vsi od prvega do zadnjega peš je BREZVEZEN! Ker  to NI potem tehničlni del, ampak PEŠ del proge …. tehnični del proge je nekaj, kar dobr tekmovalec sfura, slab pač ne … ali pa dobr sfura hitreje kot slabši …to je zame tehnični odsek proge.

- Svetovni pokal bo morda počasi dobil neko podobno obliko kot ga ima v smučarskih tekih … discipline XC, Maraton in Šprint (Eliminator?), ki skupno štejejo za pokal in pa posamezna razvrstitev v posamezne discipline. To se mi zdi supr. Sploh xc šprint!

Na koncu pa še to, da na kros sceni manjka prava zvezda  ali dominantna oseba (lahko tudi posebna če hočete), ki bi se znal tudi malo stržit in bil recimo Steve Peat ali CG xcja … No, nekaj se trudi Fumič mlajši, ampak nima stila in ne vem če mu ravno uspeva (kompresijske nogavice do kolen pač niso kul, dirkanje z očali k si jih stisnu punci iz nočne omarce pa tudi ne … sori!)

Še bi se kaj našlo, ampak je prevroče za razbijanje po tipkovnici…

No preden se vsujejo komentarji, da lahko sam kaj naredim v to smer, pa da ni pogojev,  denarja in da je to nemogoče …to je zgolj moje razmišlanja, moje videnje … vem, da v praksi vse to ni izvedljivo in mogoče … upam, da bo vsaj del tega kdaj prisoten, vsaj razvoj koles gre v to smer … kar mi je čist všeč!

  • Share/Bookmark

Comments 7 komentarjev »

Gospod bivši prezident naše ljube Slovenije, se očitno spozna tud na mtb in njegov vpliv na okolje. Svašta!

YouTube slika preogleda

Posnel Anže Furlan

  • Share/Bookmark

Comments 5 komentarjev »

Zelo malo je verjetno, da vsi tisti ki poznate ˝svetlo˝ stran mtb-ja poznate njegovo temno stran, še manj verjetno je da bi poznali zgolj temno plat.

Ubistvu je ta dark side neka nadgradnja, tiste svetle plati. Nadgradnja v smislu, da se več dogaja, je vse novo … če mal zafilozofiram, je to že neka nova dimenzija furanja.

Tistim, ki veste za kaj gre je že jasno, da je govora o nočnem furanju ali nočni bajkerski izmeni. V nočno izmeno se spodobi it predvsem jeseni in pozimi, ko je kratek dan, ni veliko časa ali pa samo kadar se ti zahoče nekaj malo drugačnega.

No, da ne bom preveč pameten, sam tega spet ne prakticiram spet tooooookkkk zlo pogosto. Ubistvu sem v  teh dneh nekaj fural ponoči po zelo dolgem času in me je navdušilo veliko bolj kot pred leti … mogoče sem takrat drugače gledal na vse skupaj.

Dejstvo je, da je to nekaterim totalno mim … že sam mtb, kje da bi se ga lotil šele ponoči z lučko na balanci in sam v gozdu.

Občutki so sprva malo mešani, ampak ko se enkrat malo ufuraš po par 100m v hostici je supr … pod gumami šumenje debele preproge iz jesenskega listja, naprej vidiš zgolj tok kot svetu lučka, ko pogledaš malo naokrog pa še veliko manj kot če nebi imel lučke … ker so oči še bolj blesove, ker so navajene na nekaj svetlobe iz lučke pred seboj.

Treba je dat na off in počasi plezat navzgor proti vrhu vzpona, pogledat kako svetjo zvezde in se vidi luna … mind clearing, uživancija!

Na vrhu nažgeš jakost lučke kokr pač da in si za navzdol lahko privoščiš dasko tudi na vseh s planinci in pešci podnevi polnimi potkami.  Jah kaj hočmo, tisto kar je nedosegljivo (beri preveč pešcev na poteh) je vedno najslajše in vrjemte ponoči ni nobenga … vroommm, vrrroommmmmm in big smile.

Na hitro bi bile to vse lepote temnih strani mtb-ja … lahko pa napišem še kaj o  temnih straneh ˝temne˝strani mtb-ja, po vrsti:

- ko omeniš da greš, te 90 % ljudi gleda postrani ( ostalih 10 % bi šlo zravn ali pa so ljubosumni ker ne morejo it)

- vseh teh 90 % ljudi te želi prepričati da je to noro nevarno (ne štekam kaj je drugač kot podnevi – luči so dovolj močne in se vidi čist dobro!)

- medvedje, živali?! (hm…a res mislte, da se  medo nebi ustrašu ko prsopihaš, priropotaš in prisomiš s tisto lučjo na balanci? Sicer pa saj se podnevi ne izselijo iz hoste ne?)

- kaj če padeš al pa se ti kaj zgodi?! (padem lahko tud podnevi .. kaj je torej drugač? vedno se lahko kaj zgodi … to je pa dejstvo, če te to resno skrbi se ne it mtbja)

- še vedno se ne morte izogn prepričevanju punce, mati, sestre, brata, stare mat/fotra al kogarkol pač že, da je ravn en tok  navarno kot vožnja z avtom (lih en tok šans maš da se kaj nardi), hodt sred noči po Tivoliju domou iz party-ja… izbereš poljubno glede na to komu razlagaš da ni nevarno

Vrjetno pa pomaga, da nimaš bujne domišlije in da ne vidiš v vsakem drevesu vsega česar tam v resnici ni.

Foto: ride 24/7

  • Share/Bookmark

Comments 2 komentarjev »

Na svoje ˝orodje˝naj bi bil menda vsak ˝delovc˝ zlo navezan, kar bi pomenilo da ga neguje, pazi, čisti, boža, trplja … no, nisem še vidu gradbinca, da bi biu zlo navezan na lopato, čeprou mogoče pa tud …

Če gledamo iz tega vidika, je tud kolo potem moje orodje … samo, da mu nikoli ne rečem orodje. Tekmovalnim kolesom ponavadi tekmovalci rečemo bajk, v zajbanciji so pa še vse od jajc, do rejs mašin pa do dirkalnih bolidov. Po tem se lahko tudi sklepa o navezanosti in odnosu do kolesa.

Odnos do kolesa je pri nas ˝poseben˝, no vsaj pri meni.

Za začetek moramo vedet, da te vsi navadni smrtniki, ki ne štekajo bistva kolesarstva, gledajo postrani …. ˝ Kako daš lahko za kolo 4 000 €, še vedno je samo kolo, še vedno ga je treba gont…rajš si kup avto.˝

No takšnih in podobnih izjav je na miljone, ampak kaj bi s tem folku moriu … eni nosjo dnar v gostilno, eni ga pa mal manj v gostilno pa ga damo še mal za kolo … tko je!

Poseben odnos do kolesa, je pri nekaterih res poseben … sam pač kolesa za vozt nikoli ne  šparam, ne šparam v smislu da mi ga je škoda vozit po blatu, čez korenine … jebiga, tud jaz se rajš vozim v suhem, ampak če je blato je pač blato. Na živce mi grejo pacienti, ki se ne vozjo po hosti, ker bojo umazal kolo k je lih pou ure nazaj dž padu … al pa ker se bojijo, da bojo zjebal to al pa ono, pa ker se jim ne da kolesa se enkrat pucat … kupte si krivobalančne bicikle.

Sam se s tem res ne obremenjujem, je pa res da za svoj kolo skrbim sam … in ga velikrat razstavim, spucam, namažem …. boljši kot je bajk, bolj ga je treba rihtat, tko pač je … k formula.

Načeloma pa namen tega pisanja ni pametvat o ˝ljubezni˝ do kolesa, ampak napisat kaj o mojem dirkalnem bolidu.

Tistim, ki sem vam poznan vam je že znano, da dirkam na kolesu neke čudne znamke Lamu … ni nobene znanosti, to je recimo da nekakšna garažna znamkica mene in mojga očeta.

Vse skupaj se je začelo že pred leti, malo za res in veliko za šalo, ko je bil izziv naresti aluminijast okvir za mtb … v tem času, je prišlo tako daleč, da v sezoni 2010 ganjam kolo Lamu Muddy Moe

Lamu Muddy Moe

Lamu Muddy Moe

Kaj reči o kolesu? Tole je zenkrat ˝testni˝ in edini takšen primerek kolesa (bratje pridejo kmalu).

Celotno kolo ima 9,2 kg, specifikacije so sledeče:

Okvir: Lamu Muddy Moe BB30, karbonski dropouti, zadnja zavora na chainstayu

Oprema: celotno ˝čudo od opreme˝ Sram XX (razen vilice)

Sedežna opora, krmilo, opora krmila: 3T LTD in team

Vzmetenje: Rock Shox SID Team poplock

Obročniki (wheelest): DTSwiss 240 pesta + DT swiss revolution napere + No tubes Olympic tubeless obroči

Sedež: Selle Itali SLR XC

Pedala: Look Quartz

Plašči: Schwalbe Rocket Ron 2, 25 (vsaj večinoma časa)

Verjetno najbolj ˝xc race˝ kolo kar sem jih kdajkoli imel, odlična geometrija, lepo pleza in je zelo igriv na spustih.

Da ne dolgovezim nalimam raje še kakšno fotko:

Lamu Muddy Moe

Lamu Muddy Moe

lej kje ma bremzo...

lej kje ma bremzo...

Akcija...

Akcija...

Glonc Glonc....blink, blink...

Glonc Glonc...blink, blik...

  • Share/Bookmark

Comments 3 komentarjev »

Pravi gorski kolesar ali mavtnbajk đanki si, ko:

1. je tvoje kolo daleč najvrednejši predmet, ki ga lastiš (ali je vsaj več vreden kot tvoj avto)

2. imaš brazgotino, dve, tri ali nekaj deset

3. na okrog hodiš ˝nikakav˝ samo zato da imaš za nov bajk ali komponente

4. si pod pojmom ˝romantičen film˝ predstavljaš Seasons mtb film

5. si raje brez punce kot brez kolesa … Ok, to že itak! Verjetno bi blo bolje rečeno, da svoj čas raje preživljaš na kolesu kot s punco …

6. med potjo v službo ali šolo oprezaš za novimi singlami

7. si ljudi ne zapomniš po obrazih ali imenih, ampak po tem kakšen bajk vozijo

8. je tvoj sanjski dopust Whistler

9. se ne bojiš umazati v blatu

10. ob padcu najprej pogledaš če je kolo ok (če le lahko vstaneš) in šele nato obnoviš znanje svojih kletivc in gledaš svoje rane

Vrjetno jih je še veliko, ampak tele so nekako top 10, ki mi trenutno padejo v glavo. Zanimiva bi bila lista top 10 stvari, ki jih mavtnbajkr nebi smel narediti … zna bit dolg seznam, morda drugič!

Tko to je!

Tko to je!

Foto: Unknown, nekega dne priletelo na mail.

  • Share/Bookmark

Comments 7 komentarjev »

Nisem prepričan, če je človešto res doseglo takšen neverjeten napredek v zadnjem stoletju, kot ga radi prikažejo na televiziji ali drugih medijih.

Lep primer je avto. Kljub vsej elektroniki in varnostnim sistemom, ki temeljijo na elektroniki se v avtu kaj bistveno ni spremenilo .. ok, saj vem da je to zelo na splošno rečeno, ampak dejstvo je da motor z notranjem izgorevanjem ni ravno nova pogruntavščina. Nima noro dobrga izkoristka, ob vsem tem pa še kar precej onesnažuje. So pa avtomobili postali ˝kul˝ ker niso več uporabni samo za prevoz od točke a do točke b,  ampak so igrače polne elektronike.

˝Kul faktor˝ elektronike je vstopil tudi v kolesarstvo. Shimano je tako že pred časom predstavil svojo novo električno grupo dura ace.  Dura ace Di2 se od klasičnih komponent razlikuje po tem, da za prestavlanje ne skrbijo zajle (pletenice) speljane med menjalnikom in prestavno ročico, ampak elektromotorji, ki se napajo iz baterije pritrjene na okvir kolesa.

Letos so na Eurobike showu predstavili elektronske zapore vzmetenja, kjer si lahko nastavljaš načine vožnje (ok, podobnih zadev je bilo že veliko v preteklosti) … prihaja še miljavžnt novosti, ki temelijo na štromu, elektroniki in ostalih jajcih na katera se niti ne spoznam preveč!

Končno tud bicikel ni več samo bicikel, postal je kul tako kot avto …

Waw! Supr, noro….NOT!!!

Priznam, da se kar malo bojim, vdora teh elektronskih čudes na kolesa. Ok, če je to na cestnih kolesih še nekako gre, ampak na mtb pa je NO GO!

Sem mnenja, da ne vpada v filozofijo gorskega kolesarstva. Vožnja z gorskim kolesom, naj bi bila v celoti odvisna od kolesarja … torej, če se dva vozita v blatu in nekdo ´ne zna´ prestavljati v blatu bo zardi tega počasnejši, bolj nerodn …

Če za prestavlanje skrbi elektornika, se to izniči.

Močno upam da ne, ampak kaj pa če …

po vzoru avtomobilov uvedejo še kakšen ABS ali kakšno podobno sranje za pomoč pri zaviranju?

nadzor zdrsa zadnjega wheelseta med poganjanjem po spolzki podlagi?

Ok, malo že pretiravam … ampak na ta način bi uničli bistvo gorskega kolesarstva!!

Bistvo je užitek in svoboda med furanjem … svoboda pride s tem, ko te omejujejo le zmogljivosti lastnega telsa in fizika! Če pride kdaj tako daleč da se v to vmeša elektronka … potem se res ne grem več!

  • Share/Bookmark

Comments 23 komentarjev »

Hja, v poplavi modernih svetišč (trgovin) se najde marsikaj. A zakaj moderna svetišča?

Zato, ker vse Church mame (cerkvene mame – tipična predstavnica gospa starejših let, ki gre v nedelo dopoldne obvezno v cerkev v soboto pa obvezno v trgovino ) kupujejo svega in svašta,  samo da je pocen … tud če ne rabjo nujno. Posledično je seveda trgovin čezdalje več in res na živce začnejo it takšne, kjer prodajajo vse za vsazga …

Ena takšnih je tud Interspar … nimam sicer nič proti Sparu, celo sam kdaj notr padem,  ampak načeloma sem zvest  Merkatorju in se tudi trudim kupovat domače proizvode … jebiga, sem mnenja da je treba naše firme podpirat (dokler Merkator to še je) in tudi doma že od nekdaj furamo tako familjarno politiko.

In ko bo vsaj večina Slovenclnov dojela, da ni dobro samo tisto kar kupjo čez mejo in da mamo tudi doma veliko znanja in strokovnjakov, potem bomo carji … ne vem če nam bo to kdaj uspelo … pa kaj bi o tem, pustmo to.

Uglavnem, najcenejši in najboljši Spar (za najbolse se majo tudi vsi drugi), se oglašuje s sloganom ˝Dobro zame˝,  ˝Najcenejši v Sloveniji˝ in podobna jajca … in kot sem že začel, prodajajo vse … od spodnjih gat, televizorjev, kruha, čistil, banan in ja ugotovili ste KOLES!

Nisem pa prepričan, če jim je čist jasno kako in kaj grejo kolesa skupaj … Ok, saj da kupiš polnovzmeteno kolo v Sparu za 200 €, potem itak verjetno nimaš veliko pojma o kolesih in si ga kupil mulcu za ˝prav dobrga˝ ob koncu šolskeg leta ali kaj podobnega … ampak, kako za vraga potem veš, kako se prav obrne ˝rizer˝ balanco????

V Sparu očitno ne vedo

˝A je narobe obrnjena rizer balanca, tud dobra zame??˝

˝A je narobe obrnjena rizer balanca, tud dobra zame??˝

Foto: Jaz&moj telefon, med prijetnim dopoldanskim nakupovanjem v našem lokalnem Intersparu … kvalitete fotke ni blo, je bla na kavi v lokalu čez cesto.

Sicer dvomim, morda pa vseeno teta, ki ti ponavadi prijazno poda kruh prileti s kakšnim imbusom in malo pošravfa, prden odpeleš kolo iz trgovine … mimogrede še svetuje o nastavitvi višine sedeža, odlepi vso odvečno embalaž iz kolesa, ki bi morala biti že zdavnaj reciklirana in ti obljubi zastonj prvi servis … čist slučajno mimo uleti še svizec in zavije čokolado v folijo.

Dodatno branje:

Mnenja o povprečnih cenah ˝košaric˝ in ostalo me ne zanima, zato ne nabijat o tem, da Merkator ni najcenejši, da je Tuš najbolši, Spar je zakon … itd

  • Share/Bookmark

Comments 10 komentarjev »