Arhiv za kategorijo “Svašta o MTB”

Ljudje smo čudna bitja, v glavi si ustvarimo popolno sliko kraja, ki večinoma v takšni popolni podobi ne obstaja ali pa celo ne obstaja at all.

Tam se z mislimi znajdemo vsakič, ko se sprašujemo o smislu in ciljih našega življenja, vsakič ko sanjamo o idelanem dopustu, preživljanju starosti ob bedni pokojnini, posmrtnem življenju …. redko komu ta kraj ali njegov približek uspe doživeti.

Sam sem mnenja, da sem svoj realni raj na zemlji že našel in je samo še vprašanje časa, kdaj bo ˝kemija˝ in klic ˝raja˝ dovolj močan, da vzamem pot pod noge in se odpravim tja … aja, nisem še napisal kam sploh … kam drugam kot v Whistler, BC.

Tistim, ki so vam stvari poznane je verjetno lučka svetila že od začetka branja te objave, ostali pa si boste mislili, kaj je tam tako posebnega …

Takole je … Whistler je mesto v Kanadi, natančneje v Britanski Kolumbiji, leži približno 130 km severno od Vancuvra. Seveda ob vznožju gora in ima naziv ˝resort town˝ … leta 2010 gosti olimpiske igre v alpskih in nordijskih disciplinah, je zelo priljuljeno in poznano smučarsko središče …

Vse to je super, ampak še vedno nič v primerjav s tem, da ko enkrat sonce pobere sneg po pobočjih tam odprejo največje igrišče za malo večje otroke … beri največji, najboljši, najhujšejši ter oh in sploh naj bajk park kar jih premore naše superiorno človštvo  …

… da ne dolgovezim zakaj je to raj, zgolj nekaj dejstev:

- več kot 250 km prog spusta s skoki, bandami, singli, takšnimi in drugačnimi objekti, na vrh katerih te pripelje sedžnica ali gondola!!

- proge vseh težavnosti in oblik

- park obstaja že 10 let

- pokriti bajk park air dome

- neskončno možnosti za kolesarjenje po okoliških hribih, dolinah … ki so baje polne singlic. Ndee je eden izmed tistih lucky bustard-ov, ki je že bil tam. Nekoč mi je rekel, da se v celem tednu tudi enkrat ni peljal po isti potki … noro!

Verjetno bi lahko še našteval … raj pač. Prideš spomladi, spoznaš ravno polovico tisti 250 km prog v parku in tretjino zunaj parka, ko park že počasi zaprejo … malo počakaš, da pade sneg in v tem času po lokalih preganjaš bajkerke iz vseh koncev sveta, nato pa se podaš na kakšen heliski po celcu … obstaja še kaj lepšga?

Stvar je zelo na vrhu mojega spiska ˝must do˝ stvari!


Divjanje po bajk parku

NICE!

wallpaper_6.jpg

wallpaper_3.jpg

  • Share/Bookmark

Comments 13 komentarjev »

Zima ni ravno moj najljubši letni čas, preprosto sovražim mraz. Sneg, lepote narave in redki lepi sončni zimski dnevi kot današnji, so super, a še vedno jih za nič na svetu nebi menjal za temparature nad 20°C.

To so tiste temparature s katerimi se kolesarji najbolje zastopimo, če so poleg vsega tega potke še suhe in ˝speglane˝ je veselje še toliko večje. Žal pa je tako, da vremena ne moremo izbirati sami in zato smo včasih prisiljeni trenirati in dirkati v blatu, pri nizkih temparaturah, pri visokih temparaturah … spomnim se, da sem pred leti dirkal tudi že po 10 cm snega …

Vsega tega je se je treba navaditi in občasno tudi malo za šalo, malo za res potrenirati težke razmere na terenu.

Včeraj sem tako končno le lahko izkoristil 10 cm frišnega snega v naših krajih za ˝driftanje˝ po najljubših potkah ….

Zasneženi spec

Zasneženi spec

Pogled iz naslonjača

Pogled iz naslonjača

Najlepš...

Najlepš...

Še zadnji sončni žarki

Še zadnji sončni žarki

Morda se kdo ne bo strinjal, vendar meni je stvar še vedno veliko bolj zabavna od vsakega smučanja … nikoli ne veš kaj se bo zgodilo na ovinku, kam te bo odneslo, bo guma ˝prijela˝, se bom lahko ustavil … dober trening za blatne dirke, dobiš občutek za kolo in garantiran nasmeh, tudi še potem, ko se doma uspeš ogreti na normalno telesno temparaturo …

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »

Spomnim se da sem bil še zelo majhen, ko so v modo prišli ˝mavtnbajki˝ , vsaj tako smo jim takrat v polomljeni angleščini poznavlasko rekli. Takšnega naziva  je bilo deležno vsako kolo, ki je imelo nameščene malo širše in bolj grobe gume, navadno pa je bil opremljen še s prtljažnikom in ostalo navlako. Postali so pravi bum in so pri mulcih, mojih vrstnikih kaj kmalu zamenjali BMX-e.

Pri meni niti ne, saj sem se kot otrok relativno pozno naučil voziti kolo, pa tudi kar nekaj let sem se naokrog ganjal z BMX – om, ki so ga v začetku osnovne šole nadomestili rolerji (takratni modni hit). Šele nekaj let kasneje, nekje v 6. razredu osnovne šole je prišel tisti klik, ko me je kar naenkrat potegnilo na gorsko kolo (Verjetno zaradi bratranca, ki je že takrat dirkal kros)

Gorsko kolo se je ponavadi takrat dobilo za spričevalo. Rogovga … za 30 jurjov, zraven si dobil še univerzalni ključ za vse vijake na kolesu … dovolj zgovorno, ne?

Če je bila mularija pametna, da to niso dobra kolesa, so se fotri jezili v stilu:˝Ja zdej boš pa ti vedu kaj je dobr, mulc. Sam tist italjanski sranje je dobr al kaj? Nič, Rogovca dobiš, ga bomo šli kupt v Merkur v železnino.˝ ( In ne, ne zajbavam se, res so jih takrat prodajali v Merkurjevi železnini)

Sam na srečo teh problemov nisem imel, smo imeli doma vedno demokracijo, tako sem raje počakal kakšno leto, večkrat obiskal babico, sestro … nekaj so primaknili starši in tako sem dobil za moje pojme takrat nezaslišano dragega rumenočrnega GT-ja Tequesto. Moj prvo gorsko kolo!

Od takrat do danes, so se gorska kolesa močno razvila in jih delimo v kar nekaj različnih kategoriji.

Spodaj pa malo obširnije o  kolesih, na kakeršnih večinoma tekmujemo v krosu.

ScorePrime_48_CarbonTeamor.jpg

KTM Score, primer zelo všečnega serijskega polnovzmetenga kolesa za kros. Meni je zelo všeč, a ga žal še nisem imel priložnost preizkusiti. Teža okrog 10kg, cena 5.700,00 € v nenajdražji izvedbi!

800_500_G9ZASCT_399_1.jpg

Novi serijski karbonski GT Zaskar. Legendarni hardtail, v karbonski preobleki.

Tekmovalna kolesa za kros, se za nepoznavalca ne razlikujejo bistveno od kolesa za 500 €. Na prvi pogled se morda res ne, ampak razlika je velika. Tekmovalna kolesa za kros so izjemno lahka (večinoma med 9 in 10 kilogrami, celotno kolo!!), komponente pa so večinoma izdelane iz karbona, titana in aluminija.

Večina tekmovalcev vozi na hardtail kolesih (trdorepcih ali samo spredaj vzmetenih kolesih), redki prisegajo na polnovzmetena kolesa (čeprav tudi tu nekatera že dosegajo težo pod 10kg). Še redkejši so tisti srečneži med profesionalci, ki imajo na voljo oba kolesa in ga izbrejo glede na tehnično zahtevnost proge.

Vedno se vse vrti okrog teže in lahko bi rekli, da drži rek ˝lažje je boljše˝, saj je za čimhitrejše vzpenjanje dobro obriti vse odvečne grame iz kolesa. V tem početju se odlično odrežejo nekateri rekrativci in prenekateri tekmovalci, ki bi, če bi štela samo teža kolesa bili že zdavnaj svetovni prvaki.

Dokler moram za kolo skrbeti sam in ga tudi sam financirati, nisem ravno pristaš tega početja …

Kaj ti pomaga, če novo kolo tehta 8,5kg, če po treh mesecih dirkanja na vagi pokaže 9,2kg, ker se je polovica komponent ob drugem padcu polomila, ostale pa so preprosto ˝crklne˝.

Seveda ni denarja, da bi komponente nadomestil z novimi enake kvalitete (valda si razbil pujsa za novo lahko kolo), zato posežeš po cenejših, ki so seveda težje.

Rezultat??? Težje kolo in še tanjša denarnica … bedno!

Drži, da sam nisem ravno peresno lahek bajker in si zato tudi nočem imeti peresno lahkega kolesa, ker pač nočem vseskozi gledati, kdaj bo kaj počilo, crknilo, se obrabilo … sam sem mnenja, da mora biti kolo uporabno, vzdržljivo in hkrati lahko.

Tega očitno niso spoznali teli gospodje … ali pa nočejo, vsaj do takrat, ko bo enkrat naredilo reeeezzzzkkkkkk pod zadnjo platjo … pa bog ne daj, da bi!

Tegale Škota je g. Heinz iz Nemčije spimpal na dobrih 5kg … verjetno mu služi za nabiranje prahu v dnevni sobi.

Heinz je svojega Škota spimpal na dobrih 5kg. Uporablja ga ... za nabiranje prahu v dnevni sobi?

g. Heinz je pravi ljubitelj Škotov … izgleda, da je tudi ponosni lastnik polnovzmetenega Geniusa, ki je spimpal na dobrih 7kg. Morda pa je to zanj ene vrste investicija …

heinz_genius2.jpg

In ne ne obremenjujem se s težo koles, tudi nimam tipičnega slovenskega sindroma fovšije, le neuporabna se mi zdijo takšna kolesa….

  • Share/Bookmark

Comments 5 komentarjev »

Ob omembi gorskega kolesarstva si za nevedneže itak ena budala, ki po gozdu divja s kolesom in s svojim početjem ogroža druge ljudi in njihove štirinožne prijatelje (seveda ni niti en pripet na povodcu, ker v  gozdui pa res lahko divjajo, saj nikogar ne ogrožajo?!?).

No pa ni moj namen pisati o problemu kolesarjenja po gozdovih, ki je tudi aktualna tema,  pač pa o tem da ljudje niti ne vedo kaj je gorsko kolesarstvo.

Bom poskušal ponazoriti s primerom:

A: ˝Kaj pa ti treniraš?˝

J: ˝Gorsko kolesarstvo, kros. ˝ (obvezen pogled sogovornika v stilu, a ti veš kaj je to)

A: ˝UUUUU, super!˝ ( sledijo vprašanja kolk časa treniraš, kolk je vredn tvoj kolo…klasika)

….po nekaj minutni razpravi o gorskem kolesarstvu s sogovornikom, ki naj bi vedel kaj je kros sledi…

A: ˝Sam stari ej, a te ni nč strah? Kolk vi sploh pičite tm dol po bregu? Kolk hitr greste, k to maš kr ene par km spusta, to leti…to mores bit mal fukjen za to…˝

J: ˝Jao…ej, jes treniram kros in ne downhill! To je ogromna razlika….˝

Pogovor se nadaljuje z razlago disciplin gorskega kolesarstva…

Pogovor, žal ni izmišljen in sem ga v podobni obliki doživel že kar nekajkrat, zato sem se odločil spisati nekaj o disciplinah gorskega kolesarstva (za tiste, ki veste kaj je kaj, pač branje ne bo tako zanimivo)

 

Kros (cross country)

Kros

Kros je edina olimpijska disciplina gorskega kolesarstva (če ne štejemo BMX-a, ki ga zadnje čase tlačijo pod gorsko kolesarstvo). Tekmovalci s skupinskim startom se pomirijo na razgibani progi, ki je polna strmih vzponov in bolj ali manj tehničnih spustov. Podlage so lahko različne od makedama, travnika, gozdnih poti, enoslednic (singlov)…včasih se v dirko prikrade tud kakšen krajši asfaltni odsek 

Dirke so navadno dolge okrog dveh ur in potekajo v vsakem vremenu, zato je včasih kakšen vzpon in spust zaradi blata potrebno tudi pešačiti. Na dirki tekmovalci navadno premagajo nekje med 900 – 1700 višincev.

takole se po progi drenja več kot 200 tekmovalcev v krosu

posnetki iz dirke svetovnega pokala

 

Ko kdo izmed tistih, ki jim je ta objava namenjena prvič vidi kros dirko, si navadno misli…¨Mater, sj grejo k, da bi se z motorji vozil…˝ Pa še res je!

Spust (Downhill)

spust

Verjetno najbolj prepoznavna disciplina gorskega kolesarstva, saj je večini ljudi prva asociacija ob omembi gorskega kolesarstva ravno spust. Ja to so tisti ˝fukjeni˝ fantje in dekleta, ki ga ˝brez glave¨ tišijo na dol med drevesi in skalami, kolkr jim duša da. Resnica je takšna, da moreš bit za takšno tišanje hudičevo dobro psihično in fizično pripravljen, seveda pa pomaga če te je kaj v hlačah.

Večina navadnih smrtnikov ima težave že ko se peš podajo po progi za spust, kaj da bi se tam šele vozili s kolesom. Pravila so pri spustu preprosta…posamičen start vsakega tekmovalca, zmaga tisti, ki mu v najkrajšem času pomaga prevoziti progo

Svetovni pokal v spustu v Mariboru

Perfect run by Hribarjev Samo , verjetno ena najbolj perfektni voženj na svetovnih prvenstvih, žal samo do zadnjega ovinka…

Komentar naključnega gledalca je navadno nekaj v stilu…˝Uh…tole je pa še velik hitrej kokr zgleda na TV, to pa so mal čez les…˝

4kros (4X)

4X

Je dirkanje na izpadanje. Sočasno startajo 4 tekmovalci na enaki progi, ki vsebuje mnogo skokov, band, grbin….med tekmovalci je dovoljen kontakt (ok, ne zrivanje iz proge, le rahlo naslanjanje drug na drugega…ob progi so sodniki, ki vse skupaj ˝nadzorujejo˝). Iz vsake vožnje se naprej uvrstita prvi in drugi, tretji in četrti pa izpadeta…

Finale svetovnega prvenstva v 4X

Nočni 4X

 Izjava nepoznavalca: ˝Hudirja, dobr so, da se vsi ne polomjo!˝

 

Tako…to bi bilo na hitro o treh osnovnih disciplinah gorskega kolesarstva. Vse skupaj je še veliko bolj zapleteno, če upoštevamo da pod gorsko kolesarstvo spadajo tudi trial, bmx in če upoštevamo še vse ˝hibridne˝ discipline, kot so Super D, maraton…

Napisal sem že tako ali tako preveč, zato tudi nisem težil s pravili in podrobnostmi vseeh disciplin..če koga zanima kaj več najde pravila za vse discipline na klik

  • Share/Bookmark

Comments 14 komentarjev »